Avtorica Tanja Lesničar Pučko v svoji kolumni z zgornjim naslovom v rubriki Mislim svoje mesto obravnava novogradnjo za potrebe ljubljanske gledališke hiše Drama, ki vključuje tudi prenovo zgodovinske stavbe gledališča, rušenje celotnega novejšega dela s tehničnimi prostori in obsežno novo kletno gradnjo pod sedanjimi zunanjimi površinami v neposredni okolici gledališča. Na teh površinah so do sedaj (bile) pretežno urejene zelenice s kar nekaj drevninami in z impozantnim okrasnim (indijskim) kostanjem, ki je presegal višino stavbe in nudil okolici znatno senco ter zelenilo za spočiti oko.
Objekt in okolica so del kulturne »naselbinske dediščine«, zaščitene z vpisom v uradni register pod evidenčno številko 328 in imenom Ljubljana - Mestno jedro. V okviru naselbinske dediščine se ščitijo tudi zelene površine in drevje, začuda pa to ni veljalo ob načrtovanju nove investicije »Drama«. Zunanje površine v okolici stavbe Drama niso »javne površine« glede na določila občinskega prostorskega akta OPN MOL-ID in se očitno lahko obravnavajo »po želji lastnika« (to je RS, ministrstvo za kulturo), lahko lastnik tudi poseka vse drevje, pa mestna uprava pri vsem nima besede! Okolica Drame in njene zunanje površine bi morale dobiti že leta nazaj tako ali drugače status »grajeno javno dobro«, v danem primeru državnega pomena, glede na lastništvo. Grajeno javno dobro je zaščiteno v svoji vlogi v javnosti in dano v uporabo javnosti. Odstranitve grajenega javnega dobra brez ustreznih postopkov ukinitve so »nične«.
Dejstvo je, da ima MOL v veljavi prostorski izvedbeni načrt, ki ureja obravnavano investicijo, to je občinski lokacijski načrt (OLN), ki še vedno velja, z vsemi pomanjkljivostmi vred. Ena od pomembnejših vlog pri urejanju prostora je, da se prostorski izvedbeni načrti javno obravnavajo in preverjajo glede vplivov na okolje. So tudi obvezna podlaga za razpise arhitekturnih natečajev in kasneje dokumentacij za gradbeno dovoljenje. V obravnavanem primeru že OLN ureja zunanje površine tako, kot smo razpoznali sedaj ob čakanju na gradbeno dovoljenje (stopnišče v klet, vzhodno in zahodno od zaščitene stavbe tlakovani platoji, vse na ogromni podkletitvi od Slovenske ceste do Igriške ulice, celo pod pločniki). V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja je ministrstvo za prostor izjavilo, da ne vodijo postopka za »integralno gradbeno dovoljenje«, niti nimajo vloge za to. Postopek sicer tudi vključuje okoljevarstvene preveritve in javno obravnavo. »Okoljevarstvena presoja« vplivov na okolje, vključno z vplivi na kulturno dediščino, ni v javni obravnavi, vse kaže, da okoljevarstveno soglasje ni zahtevano niti ni izdano.
Projektanti dokumentacije za gradbeno dovoljenje so sicer naročili izdelavo »strokovne ocene možnih pomembnih vplivov na okolje slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana«, vendar tako pripravljen dokument, ki ga plača projektant ali njegov investitor, praviloma ne zavrne projekta, ki ga obravnava (»konflikt interesov«).
Tudi v danem primeru je tako – nobeni vprašljivi vplivi na okolje niso ugotovljeni, pri tem vpliv na »naselbinsko dediščino« ni ugotavljen (v projektu samem pa ni omenjen, niti v soglasjih MK upoštevan), pa tudi obravnavana »vidna izpostavljenost« ni ocenjena kot kritična, ostala strokovna ocena možnih pomembnih vplivov na okolje pa tudi ne narekuje potrebe po izvedbi presoje vplivov na okolje in pridobivanje okoljevarstvenega soglasja. Vse je priloga vlogi investitorja na ministrstvo za izdajo okoljevarstvenega soglasja oziroma gradbenega dovoljenja, in je očitno s hvaležnostjo sprejeto. Tudi v tej strokovni oceni je omenjen postopek celovite presoje vplivov na okolje v okviru izdelave OPN MOL-ID, nikjer pa ni dokazil, da se je območje OLN za Dramo v tem postopku preverjalo, sam OLN pa v tekstu o presoji vplivov na okolje ni omenjen.
V zadnjih dneh zaradi katastrofalnih poplav beremo in slišimo še posebej veliko »zaklinjanja«, kako je treba v prostoru graditi v skladu s strokovnimi in siceršnjimi pravili, pa nas ob tekoči praksi to prav nič ne prizadene in mirno izsiljujemo gradnje po najkrajši (vendar pogubni) poti. Da so bila posekana drevesa, še preden je uveljavljeno gradbeno dovoljenje (ni znano, da je že izdano), z vsemi uradnimi postopki vred, je pa sploh »javna« sramota in evidenten znak, kam pripelje udejanjanje »konflikta interesov«.
Ponovno: za javnost je pomembna obveza upoštevanja direktive 2011/92/EU, 11. člen, za katerega ima država pri EU odprt postopek ugotavljanja kršitev.
Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana
