Šele zdaj ugotavljamo, kakšne nepopisne posledice je ljudem povzročila nedavna povodenj. Verjamem, da si ti nesrečniki želijo samo eno – da bi ponovno imeli kolikor toliko normalne pogoje za življenje, da bi dobili zatočišče za svoje bivanje, če so že izgubili vse ali skoraj vse, kar so imeli. Tudi svoje spomine. In gotovo jim je vseeno, kdo jim bo to omogočil. Vseeno jim je, če Janša in člani SDS na terenu odpravljajo škodo zaradi računice ali iz altruizma. In vseeno jim je, če morda samo navidezno sodelujejo z vlado.
Samo da sodelujejo. Janša je še vedno poslanec v parlamentu in šef največje opozicijske stranke, lahko premierja Goloba podpira ali mu nagaja. Čeprav je njegova sedanja konstruktivnost, kolikor je je in kolikor časa bo trajala, najverjetneje – zaradi izkušenj, ki jih z njim imamo – bolj motivirana za pridobivanje volilcev, vseeno prinaša pozitivne »stranske učinke«, za ljudi in za državo. Več blata je odstranjenega, več potrebnih zakonov je na hitro sprejetih, več je optimizma in več upanja. Saj se dobro ve, da si državljani že od nekdaj želimo sodelovanja politikov v našo dobrobit, če ne drugega, to dokazujejo ankete, ki so nagrajevale Pahorja in Logarja. Žal je njihova tragika v tem, da mnogi ne ločijo med besedami, praznimi obljubami ter dejanji, ki naj bi te besede podpirala.
Povodenj pa ni politikom pustila nobene izbire. Janša je moral ponuditi pomoč, predsednik vlade jo je moral sprejeti, sicer bi največ izgubila sama. Poleg nas, seveda. Dobronamerni Golob je dobil priložnost, da se končno izkaže, po mojem mu kar dobro uspeva (troli pričakovano čivkajo, da je nesposoben in da brez najboljšega, Janše, res ne bi šlo), Janši pa se je nasmehnila sreča, da se je lahko prelevil v Logarja in zdaj »nagovarja« volilce z njegovim »sodelovanjem, povezovanjem, pogovori in dogovori«. (Saj res, kam pa je izginil Logar?)
Nekateri smo previdnejši ter bolj kritični – nekateri so kritizerski kar tako iz navade – in se sprašujemo, kolikšen delež pri vsem skupaj predstavlja Janševa manipulacija. A saj bomo kmalu ugotovili. (Že zdaj ga izdaja marsikaj, tudi pokroviteljski odnos do vladajočih in pogosto ponavljanje, kako so boljši od zadnje opozicije, čeprav primerja neprimerljivo). Spet druge skrbi slab spomin volilcev ter njihovo krščansko odpuščanje »grehov«. Ali res lahko sedanjost prekrije, izniči ali prekvalificira vse Janševo gorje, ki nam ga je povzročil v zadnjih treh desetletjih? Ne, tega ne verjamem, pa naj se »janšisti« še tako trudijo, da bi mu pripisali ne samo primat herojstva osamosvojitve, ampak še herojsko reševanje sedanje katastrofe.
Trudijo se tudi na RTV Slovenija. »Janševa« ekipa je presegla vse meje ideološkega poročanja. Po eni strani odkrito navijajo za desnico, po drugi strani pretirano kritizirajo Golobovo vlado, ali pa kritiko polagajo v usta v te namene izbranih povabljencev. Glorificirajo Janšo, kot recimo Pirkovič v Utripu; Rosvita Pesek ideološko pristransko polni Odmeve s prostovoljci, med njimi sta tudi Pahor in Janša, s tem pa mnogim, veliko bolj zaslužnim, dela krivico. O načinu dela novinarja Možine je škoda izgubljati besed. Njegov zadnji gost je gostobesedno in omnipotentno zrecitiral vso zgodovinsko »resnico«. On jo res »pozna«, sedanji vladajoči pa še »ne vidijo sveta tako, kot je treba«. Nista jih samo kritizirala, ampak sta se iz njih tudi norčevala. In to naj bi bili novinarski standardi? Kdaj bomo končno spet dočakali profesionalno in objektivno vodene oddaje?
Naj zaključim s citatom Oscarja Wilda. »Žal vse načrte za izboljšavo sveta ovirata dve stvari: človeška nepopolnost in neovrgljivo dejstvo, da najslabše tipe ljudi, ki bodo zanesljivo zlorabili vsakršen sistem, najdemo ravno med tistimi, ki jih neogibno zanaša na oblast in v politiko.« Ta njegova misel, stara 150 let, mi ravno ne prinaša tolažbe, da bo bližnja prihodnost prinesla spremembe. Ali pač?
Polona Jamnik, Bled
