Veliko je govora o socialnem položaju upokojencev. V zgodovini samostojne Slovenije se je socialni položaj upokojencev stalno slabšal in povprečna pokojnina praviloma ne dosega niti praga revščine za enočlansko gospodinjstvo. Razpolagam s podatki od leta 2013 dalje, zato o zgodnejših obdobjih ne morem pisati. V obdobju od leta 2013 do leta 2022 je bila po podatkih Statističnega urada Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje povprečna slovenska neto pokojnina nad pragom revščine samo leta 2013 in 2014. Leta 2013 je bila povprečna pokojnina za 3,7 odstotka nad pragom revščine, leta 2014 pa je padla že na 2,9 % nad pragom revščine. Leta 2015 je bila povprečna pokojnina že za 1,1 % pod pragom revščine. Leta 2020 je povprečna slovenska pokojnina dosegla najnižjo raven, saj je bila takrat za 6,8 % pod pragom revščine. Lansko leto je povprečna pokojnina nekoliko narasla, še vedno pa je bila za 5,4 % pod lanskim pragom revščine.
Iz navedenega lahko upravičeno sklepamo, da vlade v zadnjem desetletju niso vodile nikakršne socialne politike, vsaj kar zadeva upokojence. S tega vidika bi lahko ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti brez kančka slabe vesti kar ukinili. Da to ministrstvo v navedenih letih praktično ni delalo, se kaže tudi v drastičnem povečanju protestnih shodov različnih družbenih skupin. Morda bi se ti protestni shodi zgodili že prej, vendar je bilo prebivalcem močno ovirano gibanje zaradi pandemije covida-19. Neupravičeni so očitki posameznikov, ki pravijo, da so janšisti tisti, ki zdaj protestirajo. Spomniti se je treba številnih protestov javnih uslužbencev, ki so iz leta v leto izražali svoje nezadovoljstvo nad plačami, tako v vzgoji in izobraževanju, v zdravstveni stroki, v celotnem javnem sektorju … Le upokojenci smo bili ves čas tiho in verjeli pravljicam, ki so nam jih prodajali predvsem DeSUS in ZDUS. V boju za volilne glasove so se vsake štiri leta vključevale tudi druge politične stranke, ki so upokojencem veliko obljubljale, seveda s figo v žepu. Svojo ceno za tako indolenten odnos politike do upokojencev je v lanskem letu pripeljal do tega, da so stranke DeSUS, Lista Marjana Šarca in SAB izpadli iz parlamenta. Lista Marjana Šarca in SAB sta se morali zliti v Gibanje Svoboda, če so hoteli ohraniti stik s politiko, medtem ko DeSUS po mojem mnenju ne bo oživil nihče, tudi gospod Marko Bandelli ne. DeSUS bo postal predmet znanstvenega preučevanja zgodovinarjev.
Povezave med upokojenci so rahle in neučinkovite, predvsem zaradi ljudi, ki jih vodijo. V interesu politike je, da ostanejo upokojenci nepovezani in razbiti na čim več majhnih skupin. Zato se je Gibanje Svoboda odločilo, da bo ustanovilo sekcijo seniorjev, ki naj bi se ukvarjala z upokojensko problematiko. »Ali bodo vile ali lopata?« so se nekoč spraševali v Butalah. Tudi mi se lahko podobno vprašamo, kam bo sekcija vladajoče koalicije pripeljala upokojence ali starostnike nasploh. Bojim se, da ne na zeleno vejo. Že s tem, ko ignorirajo zahteve dosmrtno prikrajšanih upokojencev, ki jim je bila pokojnina odmerjena pod 63,5 odmernim odstotkom za polno pokojninsko dobo, čeprav so enako vplačevali v pokojninsko blagajno, kažejo svojo politično voljo. Izgovarjajo se na to, da so se v zgodovini ljudje upokojevali pod različnimi pogoji in da je to nemogoče izračunati. Zanimivo bi bilo, če bi kak pravni teoretik politikom pojasnil, kaj pomeni načelo »za enaka vplačila v pokojninsko blagajno enake pokojnine«. Od osamosvojitve dalje so se pokojnine stalno nižale, zato je razumljivo, da država ni mogla niti smela posegati v že pridobljene pravice upokojencev, ki so bili upokojeni po starejši pokojninski zakonodaji. Prvič so se začele pokojnine dvigati (za moške, ki smo bili diskriminirani glede na spol) po letu 2020. Z začetkom letošnjega leta, ko so bili moški in ženske izenačeni v odmernem odstotku, bi morali dokončno popraviti tudi krivice, ki so bile s to dopolnitvijo zakona povzročene okoli 75 tisoč upokojencem, ki smo bili upokojeni z odmernim odstotkom, nižjim od 63,5.
Kaj bo politika storila, razen leporečja liderjev koalicijskih političnih strank, ne vem. Vem pa, da se je oblikovala dokaj številna skupina upokojencev, ki bomo šli do konca v boju za svoje pravice; skupini se namreč vsak dan pridružujejo novi upokojenci, ki se čutijo ogoljufane.
Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi
