Sto tisoč umetno ustvarjenih upokojencev v času osamosvojitvenih procesov, za katere nikoli niso bili plačani prispevki Zpizu v višini aktuarskega izračuna, seveda zaradi reševanja ekonomsko politične situacije. Zlorabe instituta čakanja na delo, in to že od 2–5 let pred prvimi upokojitvenimi pogoji. Visoke odpravnine zlasti vodilnim delavcem in enormne nagrade v energetiki. Za piko na i pa še nerazumljena poteza vlade Janeza Drnovška, ki je Zpizovi blagajni dokončno izkopala grob, in sicer s prepolovitvijo prispevkov delodajalcev v Zpizovo blagajno in preusmeritev denarja v državni proračun z uvedbo davka na plače. Naslednja vlada je ta davek enostavno ukinila, misleč da bo s tem spodbudila gospodarsko konjunkturo. Slednje pa se je edinole prelilo v žepe delodajalcev.
Upokojenci so bili žrtvovani in so zdaj odvisni od dobre volje aktualnih vlad in državnega proračuna. Pa nihče zato ni odgovarjal, resnični vzroki se prikrivajo in sledi se brišejo. Ob pametni politiki vlade ni potrebna nobena pokojninska reforma, 40 let dela zadostuje in pokojnine se lahko uskladijo, celo pokojninska rezerva se lahko ustvari. Vrniti prispevke na prvotno stopnjo in denarja bo dovolj. Vlada Marjana Šarca je to zapisala, a nikoli udejanjila, ker se je ustrašila delodajalcev.
Inflacija je 10-odstotna, hrana se je podražila za 20 %, pokojnine so se uskladile za 5,2 %. Kje je tu logika, ne vem. Aktualna vlada molči, nojevsko tišči glavo v pesek. Minister Luka Mesec je neodziven. Čaka rebalans proračuna, potem bodo poletne počitnice, jeseni bomo čakali novo februarsko uskladitev pokojnin in tako v nedogled.
Pokojnine je treba uskladiti za najmanj 3,5 %. Treba je popraviti upokojitveni odmerni odstotek vsem upokojenim po Zpiz-2 od leta 2013 do vključno 2022 na 63,5 % oziroma glede na doseženo pokojninsko dobo. Generalni direktor Zpiza g. Papež vehementno izjavlja, da se tega ne da izračunati. Minister Luka Mesec molči in vsi ostali tudi, krivic namreč ni bilo. To seveda sploh ne drži, gre namreč za petošolsko matematiko.
Baje, da denarja ni. Imamo pa enormne plače v podjetjih v državni lasti. Poroštva in nagrade letijo v nebo. Potem za upokojence denarja seveda ni. V Ljubljani je 10 tisoč praznih stanovanj, v Mariboru še več. Kupljena so kot naložbe bogatih posameznikov in firm. Davek na nepremičnine je misija nemogoče. Vlada si ga enostavno ne upa udejanjiti.
Vabimo tuje delavce, pa ne iz bivših republik nekdanje Jugoslavije, temveč iz Azije. V trenutku gospodarske krize bodo vsi na sociali. Poskušali bodo priti na Zahod, Slovenija jim bo samo odskočna točka. Delavcev bi bilo dovolj, če bi bile plače boljše. Seveda tu mislim na domače delavce. Tako pa je lepše vedriti na socialni pomoči in opravljati še kakšno delo na črno zraven. Mesečni prihodek krepko presega minimalno zajamčeno plačo. Le kdo bi še delal. O pokojninah pa itak ne vemo, če ob upokojitvi sploh še bodo.
Še nekaj: dodatna pokojninska zavarovanja brez uskladitev rent so prevara par excellence. Bogatijo edino zavarovalnice. Tako nekako kot zdaj na vrat na nos ukinjajo dodatno zdravstveno zavarovanje v domeni zavarovalnic. Prav gotovo je, da je Zpizovo pokojninsko zavarovanje v teh turbulentnih časih edini garant varne starosti. Kot da se ne da za nekaj procentov povečati pokojninskih prispevkov in bi vse delovalo, kot je treba. Ampak zaslužkarji so že na delu. Sveto jim ni nič. Državljani, zbudite se.
Sony Globokar, Zagorje
