Vsak čas prinaša svoje izzive. Po novem bomo vsi plačevali obvezni zdravstveni prispevek v znesku 35 €, in to vsi enako, ne glede na prihodke. Pričakuje se, da čistilka lažje plača ta znesek kot tisti, ki imajo 20-kratnik njenega dohodka – premožnim je treba pomagati, da lažje gredo skozi mesec. Nihče ne vpije: uravnilovka!
A ko smo se osamosvojili, smo se zavezali: nič več uravnilovke, naj vsak zasluži (in plača), kolikor more! In smo prepovedali pogovor na temo prejetih dohodkov, češ, gre za varnost osebnih podatkov. Zanimivo, da tega v EU ne poznajo in nam žugajo: plača je plača, in če je poštena in pravična, čemu bi jo skrivali? Pri nas pa, v tem primeru, mislimo in delamo drugače: v demokraciji bomo živeli po lastni meri, pošteno si jo bomo privoščili. Revica, demokracija, postala je najbolj izrabljen, popljuvan, ponižan in izobličen pojem s klovnovskim obrazom.
Lani smo imeli smolo: inflacijo in poplave so odnesle lepe sanje o hitrem napredku. Državna blagajna je prazna, prosimo EU za pomoč. A najrevnejši bodo le vaba, ostali bodo še naprej kratkih rokavov, ker so nevidni in neslišni. V novo leto Slovenke in Slovenci vstopamo brez optimizma: s plačami niso zadovoljni javni delavci, ne sodniki, ne zdravniki in še kdo – vsi stegujejo roke k vrhu, a jim je nedosegljiv. Nihče ne pomisli, da bi ta vrh znižali, ga spodrezali, prečistili, naredili bližje ljudstvu in realnosti. Raje še globlje v brezno odrivamo ljudi, potrebne socialne pomoči, jih demoniziramo, jih sramotimo in imamo za izkoriščevalce družbe. Revež proti revežu, ženska proti ženski, tujec proti tujcu – ta boj se v naši socialni, enakopravni in humani družbi bolj spodobi.
Mimi Šegina, Domžale
