Spoštovani gospod predsednik Pahor, spoštovana gospa zunanja ministrica Fajon,
na 77. zasedanju tretjega odbora Generalne skupščine OZN, 4. novembra, je bil obravnavan osnutek resolucije »Boj proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k razpihovanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti« (v nadaljevanju: osnutek resolucije). Kot je znano, je bil osnutek resolucije sprejet s 105 glasovi, 52 glasov je bilo proti, 15 vzdržanih – in to skupaj z amandmajem, s katerim se je izrazila zaskrbljenost, da je »Ruska federacija skušala upravičiti svojo agresijo proti Ukrajini na podlagi domnevne odprave neonacizma« ter da »uporaba neonacizma za opravičevanje ozemeljske agresije resno spodkopava resnične poskuse boja proti neonacizmu«. Proti sprejemu osnutka resolucije je bila tudi Slovenija, v minulosti se je sicer v enakih primerih vzdržala.
Pišem vama, ker smo dobili kar nekaj negativnih odzivov iz združenj ZZB in članov ZZB na to glasovanje po »diktatu iz Bruslja in Washingtona« in je »pljunek na grobove padlih partizanov in umrlih v uničevalnih taboriščih«(iz pisma ZB NOB Vrhnika, ki je bilo poslano na ZZB NOB Slovenije).
Tudi v vodstvu ZZB za vrednote NOB Slovenije sprejemamo nasprotovanje naše države sprejemu osnutka resolucije z velikim začudenjem in neodobravanjem. Bili smo neprijetno presenečeni in menimo, da je zavračanje take resolucije v nasprotju s pomembnim zgodovinskim delom temeljev naše države in pomeni zanikanje antifašističnih in antinacističnih vrednot, nepogrešljivih in neizbrisnih delov teh temeljev.
O pomenu ohranjanja in negovanja zgodovinskega spomina na vso gorje, ki sta ga povzročala fašizem in nacizem med 2. svetovno vojno in že prej in še posebej Slovencem že takoj po koncu 1. svetovne vojne, našo NOB in zmagovito antifašistično in antinacistično koalicijo, o aktualnih nevarnosti neofašizma, o nujnosti stalnega in aktivnega zoperstavljanja prisotnim pojavom zgodovinskega revizionizma, tudi v našem okolju, imamo v ZZB jasna in javno znana stališča. Zapisali smo jih večkrat, tudi v naših najpomembnejših dokumentih, kot so v zadnjem obdobju Stališča ob resoluciji Evropskega parlamenta o pomenu zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope (2019), ko smo bili kritični tudi o glasovanju o resoluciji OZN proti poveličevanju nacizma, in še posebej v Spomenici ob 80. obletnici ustanovitve OF (2021). Vse preveč je tudi v našem okolju prisotno »pozabljanje« na antifašistične temelje naše države, na pomen zmage nad fašizmom in nacizmom v 2. svetovni vojni. Tudi zato in ker aktivno spremljamo dogajanja v mednarodnem okolju, smo v svojem prispevku za Konferenco o prihodnosti Evrope poudarili svoje pričakovanje, da bo prispevala k ohranjanju in krepitvi izvornih temeljev EU, protifašizma in protinacizma ter ničelne strpnosti do pojavov nacifašizma, da pa bo postavljala v ospredje vzorec socialne države.
Ocenjujemo, da glasovanje proti takim dokumentom, kot je osnutek resolucije, pomeni tudi nesprejemljivo moralno in politično odrekanje pravice do lastne avtonomne politične drže, utemeljene v naših lastnih zgodovinskih izkušnjah, vrednotah in načelih, ki so nenazadnje vtkane tudi v temelje OZN in podleganje pritiskom, oportunistični enotnosti ter vazalstvu geostrateških interesov drugih, velikih.
Ni sprejemljiv in opravičljiv razlog za nas in po našem prepričanju tudi ne za druge članice nekdanje antifašistične in antinacistične koalicije, za države, ki so na lastni koži občutile vso gorje nacizma in fašizma in okupacije med 2. svetovno vojno, da zavračamo osnutek resolucije zgolj zato, ker jo je predlagala Ruska federacija. Nikakor ne bi smeli mešati sicer vsega obsojanja vredno agresijo RF na Ukrajino in z njo opravičevati zavračanje osnutka resolucije. Pomeni zanikanje dejstev in opozoril o oživljani praksi fašistične kulture, fašistoidnih tendenc in pojavov v mednarodnem okolju in posameznih državah, kar je nenazadnje tudi v posmeh opozorilu generalnega sekretarja OZN, da »moramo okrepiti tudi boj proti ponovnemu obujanju neonacizma, belemu supremacizmu ter rasno in etično motiviranemu terorizmu« (Antonio Guterres, virtualno zasedanje Sveta ZN za človekove pravice, februar 2021).
Spoštovana, ob vsem povzetem ne moremo v ZZB z ničemer opravičevati zdrsa naše zunanje politike, ki po našem prepričanju krni naš ugled in našo na antifašizmu temelječo državo. Sprašujemo se, ali je bilo glasovanje zdrs naše diplomacije in s čim je bila utemeljena ta nesprejemljiva odločitev za nasprotovanje osnutku resolucije v okviru OZN o »boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k razpihovanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti«.
Z vajinim odgovorom bomo seznanili tudi naša združenja, saj se to pričakuje od nas in mene osebno.
Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Ljubljana
