Mestna občina Ljubljana (MOL) je Teniški zvezi Slovenije ponudila nadomestno lokacijo za organizacijo mednarodnega turnirja za dekleta v Sloveniji, ki je doslej potekalo v Portorožu, pa zaradi spora med organizatorjem in lastnikom portoroškega zemljišča, kjer je turnir potekal, tam izvedba ni več mogoča. Plemenito dejanje?
Prvotna želja organizatorjev je bila izvedba osrednjega dogodka turnirja na Trgu Republike, nato je bil izbran centralni del Parka Zvezda. Ker ZVKDS k izvedbi zaprtega športnega dogodka v Parku Zvezda ni dal soglasja, so organizatorji s pomočjo župana uspeli izsiliti soglasje za prvo lokacijo. Sedaj poteka postavljanje peščenega teniškega igrišča, tribun za gledalce in vseh ostalih potrebnih servisnih prostorov na pragu parlamenta – na Trgu Republike, simbolu modernega razvoja Ljubljane in protokolarnem središču mesta. Celotno območje bo zamejeno z ograjo, ki bo zagotavljala varno izvedbo dogodka in onemogočala ogled prireditve ljudem brez vstopnice, hkrati pa bo lahko izkoriščena za reklamno oglaševanje. Za Slovenijo pomemben športni dogodek bo lahko izveden. Njegov sklepni del prav v centru mesta.
Zakaj se mora dogodek odvijati v središču Ljubljane? Kakšno korist bo od tega imelo mesto oz. njegovi prebivalci? Bo zaradi izbrane lokacije v središču Ljubljane dogodek deležen večje (medijske) pozornosti? Bo dogodek zaradi centralne lokacije pritegnil večje število gledalcev? Še več turistov? Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da bi se mednarodnega teniškega turnirja udeležilo enako število tekmovalk in da bi pritegnil enako število gledalcev tudi, če bi se odvijal na naravi dogodka bolj prilagojeni lokaciji, kjer njegova izvedba ne bi hromila vsakodnevnega življenja in funkcioniranja središča mesta ter ne bi pomenila tako obsežne (na srečo le začasne) degradacije mestnega prostora. Tenisa pač ne gledajo naključni obiskovalci, ampak ljudje, ki jih ta šport zanima in ga redno spremljajo. Dejstvo je, da sam dogodek, kakor je zasnovan, naključnim obiskovalcem ni namenjen. Trg republike bo začasno na razpolago le ozkim interesom majhne skupine ljudi.
Poglavitna vloga mestne oblasti bi morala biti braniti interes splošne javnosti in skrb za kakovostno urejanje prostora za vse, predvsem za vse, ki v mestu živijo. Aktivno sodelovanje in podpora pri izvedbi teniškega turnirja v centru mesta ne odraža primarne skrbi za dobrobit prebivalcev ali skrbi za skupno dobro. Čeprav je mogoče odločitev prikazati kot promocijo športa, gre za izrazito komercialno rabo javnega prostora, ki je namenjena le izbranemu segmentu družbe, ostalim bo dostop do tega prostora in njegova uporaba (vsaj začasno) preprečena. Odločitev ocenjujemo predvsem kot prikrito polaščanje javnega prostora, njegovo vulgarno komercializacijo ter brezsramno marketinško potezo namenjeno (samo)promociji peščice vpletenih.
Tudi sicer je javni prostor v Ljubljani pogosto žrtev tržne logike. Prebivalci smo vse manj »lastniki« oziroma upravljavci svojega mesta, razlastninjenje pa poteka pod krinko napredka, razvoja in izboljšav. Umeščanje najrazličnejših dogodkov izključno na lokacije v najožjem centru mesta zahteva neprestano postavljanje in pospravljanje začasnih ureditev. Praviloma grdi in okolici neprilagojeni provizoriji, ki vedno pogosteje zapolnjujejo javne prostore, pomenijo nedopustno degradacijo ljubljanskih trgov in ulic in silijo prebivalce v nenehno prilagajanje. Javni mestni prostori se na ta način počasi preobražajo: vedno bolj so namenjeni le še privabljanju množic turistov, prebivalci in ostali redni uporabniki mesta pa jim vse pogosteje izogibajo. Lokalno prebivalstvo tako počasi in prikrito izgublja »pravico do mesta«, mesto, preplavljeno s turisti, pa postaja vsebinsko izpraznjena kulisa brez avtentičnega življenja.
V Ljubljani je veliko število degradiranih, neustrezno uporabljenih in prezrtih prostorov ali pa prostorov ki že leta propadajo za gradbiščnimi ograjami. Tem bi, za razliko od preobremenjenega, zaščitenega in vedno bolj poblagovljenega centra, nov, začasen, viden in medijsko podprt dogodek lahko koristil ter vsaj za nekaj dni oživil katero izmed ostalih ljubljanskih četrti. Še posebej organizacijo različnih športnih prireditev bi bilo nujno premestiti na bolj logične lokacije, predvsem tja, kjer je večina infrastrukture že vzpostavljene.
Ena od slovenskih tekmovalk, Kaja Juvan, ki se turnirja v Ljubljani zelo veseli, je izpostavila: »Še nikjer na svetu nisem videla, da bi dvoboji potekali kar v središču mesta.« Za to obstaja veliko tehtnih razlogov. A, kot je videti, ne v Ljubljani.
Kaja Lipnik Vehovar, u. d. i. a. za Društvo arhitektov Ljubljana (DAL)
