Člani Delovne skupine za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje Zdravniške zbornice Slovenije nasprotujemo postavitvi sežigalnice odpadkov v Ljubljani.

Zrak v Ljubljani je med najbolj onesnaženimi v Evropi. Načrtovano sežiganje približno polovice vseh odpadkov v državi oziroma več kot 300 ton odpadkov dnevno bi kakovost zraka samo še dodatno poslabšalo in ogrozilo zdravje in življenja prebivalcev Ljubljane in okolice. V Ljubljani je povprečna koncentracija strupenih in rakotvornih delcev PM2,5 v zraku namreč že sedaj vsaj trikrat višja, kot jo priporočajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).

Predstavitev projekta izgradnje sežigalnice v Ljubljani, ki jo je 6. 7. 2022 v Cukrarni organiziral župan Zoran Janković in nanjo povabil dunajskega župana z namenom predstavitve sežigalnice odpadkov na Dunaju, je bila zavajajoča. Sežiganja odpadkov na Dunaju in v Ljubljani ne moremo primerjati, tudi če bi v Ljubljani uspeli zgraditi sežigalnico, ki bi bila po tehnično-tehnoloških zahtevah primerljiva z dunajsko. Ljubljana namreč leži v slabo prevetreni kotlini, podobno kot Celovec in Gradec, ki nimata sežigalnic odpadkov, medtem ko Dunaj leži na dobro prevetreni ravnini.

Razlika med mestoma je posebej izrazita v hladnejši polovici leta (november–marec), ko v Ljubljani prevladujejo manj ugodne meteorološke razmere, ko pogosto po več dni ali tednov ne vidimo sonca in ne čutimo vetra ter se močno poveča onesnaženost zraka. Letošnjega januarja je bila tako urna koncentracija rakotvornih delcev PM2,5 v Ljubljani celo 32-krat višja od priporočene letne povprečne koncentracije SZO. Povprečna letna koncentracija delcev PM10 v zraku pa je v centru Ljubljane že sedaj najvišja v primerjavi s koncentracijami na drugih območjih v Sloveniji. Zaradi neznatnega vetra in temperaturnega obrata se namreč vsi izpusti strupenih snovi nabirajo v kotlini ter povzročajo zdravju škodljive učinke. Zlasti so ogroženi starejši, bolniki z boleznimi srca in ožilja ter boleznimi dihal, nosečnice in otroci. Iz navedenih razlogov Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vrtcem in šolam v hladnejših mesecih večkrat priporoča, da zmanjšajo izvajanje fizičnih aktivnosti na prostem.

Na Dunaju so meteorološke razmere zaradi močnejšega vetra drugačne, predvsem v zimskih mesecih. V hladnih mesecih leta piha močan veter in to predvsem proti vzhodu in jugovzhodu, kjer sicer ležijo onesnažena okrožja Dunaja, nato pa veter strupene snovi sežigalnice razredči in odnese iz mesta naprej po Panonski nižini. Hitrost vetra zadostuje za obratovanje številnih vetrnih elektrarn v okolici mesta. Meteoroloških in geografskih razmer na Dunaju tako ne moremo primerjati z razmerami v Ljubljani.

Župan Dunaja na predstavitvi sežigalnice ni omenil, da tudi na Dunaju letno prezgodaj umre zaradi dihanja onesnaženega zraka veliko ljudi. V raziskavi objavljeni v ugledni svetovni reviji na področju zdravja in okolja so izračunali, da na Dunaju letno prezgodaj umre zaradi onesnaženega zraka od 1000 do 2000 prebivalcev. Ob tem pa se moramo zavedati, da po podatkih objavljenih v omenjeni reviji v Ljubljani zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umre skoraj do dvakrat več prebivalcev na tisoč prebivalcev, kot to velja za prebivalce Dunaja (Lancet Planetary Health, 2021). Znano je tudi, da se v Ljubljani ob povečani onesnaženosti zraka že zdaj poveča tudi število obiskov urgence (npr. zaradi poslabšanj pljučnih bolezni) (Am J Respir Crit Care Med, 2016).

Pri sežiganju odpadkov se sproščajo v zrak številne strupene snovi, na primer prašni delci PM2,5 in PM10, težke kovine in rakotvorni dioksini, furani in policiklični aromatski ogljikovodiki, zato prebivalci mest s sežigalnicami odpadkov pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji bezgavk, pljuč in debelega črevesja. Poleg tega imajo prebivalci zaradi onesnaženega zraka tudi pogosteje astmo, kronični bronhitis, bolezni srca in ožilja, kot sta možganska in srčna kap, prezgodnjo demenco, otroci pa se slabše razvijajo in imajo pogosteje prirojene nepravilnosti.

Zavedati se moramo, da bi v hladnih, meglenih in neprevetrenih mesecih ljubljanska sežigalnica odpadkov dodatno poslabšala kakovost zunanjega zraka, saj bi se strupene snovi iz njenega dimnika lahko zaradi neprevetrenosti in jezera hladnega zraka oziroma temperaturnega obrata na višini do 250 metrov nad tlemi le nabirale v kotlini in kopičile nad središčem mesta. Dodatnim izpustom strupenih snovi iz dimnika sežigalnice, ki naj bi stala v Mostah, bi bili tako poleg okoliških prebivalcev izpostavljeni vsi prebivalci Ljubljane, saj se pozimi zrak počasi premika proti toplejšemu središču mesta.

Župan Janković zelo pristransko podaja zgolj prednosti sežigalnice, izkorišča trenutno negotove razmere na področju energentov in obljublja cenejše ogrevanje za prebivalce Ljubljane. Pri odločitvi za ali proti sežigalnici odpadkov v Ljubljani si bodo morali Ljubljančani postaviti vprašanje: Ali bi danes podprli postavitev sežigalnice odpadkov, če bi že sedaj vedeli, da bo prav vaš otrok čez nekaj let zbolel za astmo ali rakom zaradi vsakodnevnega dihanja onesnaženega zraka? To bo namreč cena za, kot obljublja župan, nižje stroške ogrevanja in ravnanja z odpadki.

izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med

izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.

doc. dr. Andreja Kukec, dipl. san. ing.

Ana Mavrič, dr. med.

Nevenka Mlinar, dr. med.

mag. Marina Praprotnik, dr. med.