Drama ob Drami. Drevo. Požagali so ga.

Ali res ne znamo furati kulture, ne da bi vse naokoli sekali, rezali, žagali rastlinje? Ali potrebujemo tako kulturo?

Hrami kulture postajajo poslovne institucije, ki se borijo za preživetje. Za obstoj. Pozabili pa so na osnovno. Na raison d'etre, zakaj človek potrebuje kultiviranje sebe in okolice.

Ljubljansko mestno jedro je zmaličeno, mesta moje mladosti ne več.

Ni več topolovega drevoreda na Mirju – so rekli, da bodo posadili taka drevesa, ki nimajo prevelikih korenin, ki bi ogrožale rimski zid ... pa niso nič posadili novega.

Po vrtovih zraven vil so posekali in požagali drevesa, za garaže in parkirna mesta. Pred našim blokom na Vrtači, kjer zdaj živim, so posekali sedem dreves, ko je zemljišče prešlo v zasebno last. Da bi razbremenili Prešernovo, so naredili 'obvoz' – zgradili Tivolsko cesto, danes se del imenuje Bleiweisova. Nekoč je bila Tobačna, slepa ulica z drevoredom divjih kostanjev. Ko so podirali vile na Vrtači in staro hišo na križišču s Tržaško cesto, so rekli, da je to najdražja cesta v Evropi, ker so naleteli na vodni vir/tok. Gradaščica je bila v mojem otroštvu potok, z mahovnatim obrežjem in kamenčki in drevesi in s Trnovsko cerkvijo v ozadju in s čudovitim Plečnikovim mostom. Danes je potoček kanal in čez so zgradili most in Barjansko cesto.

Zakaj niso ohranili centra Ljubljane tako, da bi trgovski center (Maxi), banke, kulturni dom (Cankarjev dom) itd zgradili izven mesta? Ohranili in zaščitili Opero, Dramo, nunski vrt, stara drevesa. Ohranili podobo mestnega jedra, kot se je oblikoval skozi stoletja? Z minimalnimi popravki, negovanjem in čuvanjem, kar je vrednega.

Mestno vrtnarijo je zamenjal stanovanjski blok Ferantov vrt. Razširili so Slovensko, požagali dve lepi vrbi na vsaki strani križišča z Aškerčevo, posekali vsa drevesa v nunskem vrtu ob Uršulinski cerkvi ... Trg MDB s tramvajem in starimi drevesi so spremenili v betonsko ploščad, kamor so postavili betonske klopce in železni spomenik osamosvojiteljem; podrli so Šumi in postavil sterilno pošast, gromozansko stavbo, brez izvirnosti in posebnosti. Itd. Dodajali in lepili so prizidke, nadzidke, zazidke starim stavbam; zdaj te niso ne nove niti ne izžarevajo svoje prvotne podobe.

Cankarjev dom so zgradili, da bi kulturnikom omogočili nove prostore za vadbo in predstave, tako so opravičevali drago gradnjo. Nič nam ni bilo bolje, ko je bil zgrajen. Zdaj prodajajo te prostore v glavnem za zbiranje, praznovanje obletnic, kongrese ... Seveda je tudi to pomembno, a za kakšno ceno?

Na novo moramo opredeliti, kaj je to kultura, kaj umetnost, kaj v današnji dobi potrebuje sodobni človek.

Podirati, rušiti, žagati, sekati, rezati vse okoli nas, da bo cvetela kultura? Zakaj že?

Jasna Knez, Ljubljana