»Če bi nas kdo vprašal, ali naj pride v Barcelono ali ne, bi mu odgovorili, da raje ne.« Ne gre za neslano šalo, saj katalonska prestolnica že tradicionalno velja za enega od turističnih biserov, ampak za sporočilo turistom Civilnega združenja za ustavitev rasti števila turistov (Assemblea de Barris pel Decreixement Turistic ali ABDT) iz začetka julija, ko je predvsem Španijo zajel val protestov proti (pre)množičnemu in, kot trdijo, izkoriščevalskemu modelu turizma.
Pred leti so morda turisti šli v nos posameznikom v lokalnih skupnostih, danes pa je slika povsem drugačna. Pozivi in protesti, da bi se omejil prekomerni turizem, se množijo, vse več skupin z različnimi akcijami in manifesti opozarja na nevzdržnost obstoječega modela množičnega turizma. Turizem je močno gospodarsko gonilo v številnih evropskih državah: na Hrvaškem je denimo leta 2022 predstavljal četrtino bruto domačega proizvoda, kar jo postavlja na prvo mesto med državami Evropske unije.
Tudi v turizmu ni vse zlato, kar se sveti
V prispevkih o turistični industriji običajno ne manjka presežkov o dobrobitih za razvoj lokalnega okolja. S krepitvijo protiturističnega vala danes ni več tako: protesti proti masovnemu turizmu so vse bolj izraziti v tradicionalno turistično najmočnejših državah, kot so Španija, Portugalska, Italija in še katero bi lahko dodali. Odpor je vse močnejši, saj, kot opozarjajo kritiki, prekomerni turizem na račun prebivalcev povzroča pritisk na zdravstvene storitve, ima izrazito negativen vpliv na dostopnost stanovanj ter ravnanje z odpadki in oskrbo z vodo. Hkrati z nepremišljenimi gradnjami hotelov in turističnih stanovanjskih objektov ogrožajo zgodovinska mesta, biotsko raznovrstnost in naravne vire.
Pred začetkom poletne turistične sezone na severni polobli in njenim vrhuncem je protituristično razpoloženje med domačini zajelo priljubljena mesta, kot so Barcelona, Atene, Malaga in druga podobno obremenjena mesta po Evropi in tudi zunaj nje.
V Španiji so protesti letos potekali od Ibize do Malage. Aprila letos se je val protestov razširil po Kanarskih otokih in zajel Lanzarote, Tenerife, Gran Canario in La Palmo. Na Tenerifu, ki je največji in najgosteje poseljen izmed sedmih Kanarskih otokov, zahtevajo, da oblasti uvedejo omejitve za prihode turistov. Spomladi so aktivisti 20 dni tudi gladovni stavkali, da bi preprečili gradnjo petzvezdičnega hotela na eni zadnjih še neokrnjenih plaž La Tejita. Želeli so, da bi oblasti spremenile turistični model v prid zaščite otoka in dale prednost domačinom. A naleteli so na molk, oblasti so ostale neomajne. Gradnja hotela se nadaljuje, gladovna stavka pa je bila prekinjena. Na otoku Tenerife poteka še ena velika bitka prebivalstva, ki želijo pred tujimi vlagatelji zaščititi območje Puertito de Adeje, eno zadnjih naravnih enklav. Omenjeni otok je sicer lani obiskalo šest milijonov turistov.
Domačini Malage so svoje razočaranje v začetku tega leta izrazili tako, da so središče španskega mesta polepili z nalepkami na stene in vrata, ki so obiskovalcem povedale, kaj si prebivalci mislijo o njih. Na njih je bilo mogoče prebrati vse od milejših »To je bil moj dom« in »To je bilo središče mesta« pa vse do prostaških »Pojdi jeb... domov«, »Smrdljiv turist« in podobno.
»Barcelona ni Disneyland«
Na ulicah Barcelone je v začetku julija v skupnem cilju moči združilo več kot 140 organizacij in približno 3000 ljudi je korakalo skozi središče mesta in vzklikalo slogane, kot so »Turisti, pojdite domov«, »Turisti ven«, »Barcelona ni Disneyland«. V gostinskih obratih, ki so priljubljeni med turisti, so z vodnimi pištolami škropili goste in jih ustavljali pred restavracijami in hoteli, kjer so jim vstope in izstope simbolično oteževali s prelepljenimi trakovi na vstopnih vratih.
Tako kot množični protesti s 15.000 prebivalci na ulicah Malage in več kot 50.000 v začetku maja na Kanarskih otokih so tudi barcelonski protesti uperjeni proti turistični industriji in oblasti, ne pa proti posameznikom, zatrjujejo protestniki. No, zagotovo se tuji obiskovalci, ki so nič hudega sluteči posedali po priljubljenih restavracijah, niso počutili pretirano dobrodošle ob skandiranju protestnikov in škropljenju z vodnimi pištolami. Nezadovoljni protestniki se zavedajo, da vodne pištolice (šlo naj bi za spontane akcije posameznikov, ne organizirano akcijo) ne bodo prinesle sprememb v turistični panogi, niti je ne bodo prinesle spremenjene navade posameznih popotnikov. Oblasti so pozivali k ukrepanju pred sezono, ki bo v mestu in tudi širše po Kataloniji po mnenju strokovnjakov dosegla nove rekorde. Barcelono, najbolj obiskano špansko mesto, vsako leto obišče več milijonov ljudi, mnogi med njimi jo dosežejo z ogromnimi (in ekološko spornimi) potniškimi križarkami.
Cilj Civilnega združenja za ustavitev rasti števila turistov ni preganjanje turistov, ampak predvsem zmanjšanje njihovega števila in tudi gospodarske odvisnosti mesta od turistične industrije. V manifestu, ki so ga objavili, lahko preberemo, da »državljani neposredno trpijo zaradi posledic« turizma, izpostavljajo gentrifikacijo sosesk, izgubo lokalne identitete, pritiske na javne službe, povišanje življenjskih in stanovanjskih stroškov, hkrati pa zračni, morski in letalski promet, povezan z množičnim turizmom, škodi okolju. Ob tem se zavedajo, da je veliko ljudi odvisnih od prihodkov iz naslova turizma, vendar kot poudarjajo, večina tega denarja ostane v rokah peščice bogatih ljudi. Zavzemajo se se pravičnejšo porazdelitev denarja, ki prihaja s turizmom.
Kako do strehe nad glavo?
Rakava rana tako Barcelone kot tudi drugih mest, ki so del mreže (Lizbona, Rim, Valencia, Firence, Benetke in druga), je že skoraj neobvladljiva stanovanjska kriza: pomanjkanje stanovanj in skokovite cene najemnin za prebivalce. Z manj turisti, ki so v višave pognali najemnine, bi se znižale tudi cene najemnin, so prepričani protestniki.
Ker na trgu najemnin prevladujejo kratkoročni turistični najemi, so stanovanja za mnoge prebivalce postala nedosegljiva. Po podatkih nepremičninskega spletnega mesta Idealista so se v zadnjem desetletju najemnine v mestu zvišale za 68 odstotkov, stroški nakupa hiše pa za 38 odstotkov. Kljub večji pozornosti, ki je namenjena negativnim posledicam turizma, na stanovanjsko problematiko so se razmere tudi v zadnjem letu poslabšale: junija letos so bile cene najemnin v povprečju višje za 18 odstotkov glede na leto prej.
Številke govorijo same zase: Španija je lani sprejela rekordnih 85 milijonov mednarodnih turistov, v Barceloni, kjer živi 1,6 milijona ljudi in ki velja za najbolj obiskano špansko mesto, je po podatkih barcelonskega mestnega sveta prenočilo skoraj 26 milijonov obiskovalcev. Na leto jo obišče preko 32 milijonov ljudi. Turizem, ključni steber španskega gospodarstva, pa predstavlja 12,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
Postavljajo fizične pregrade
Protesti niso edino orodje, po katerem posegajo razdraženi domačini, da bi se ubranili pred navalom turistom. Lani poleti so aktivisti na plažah Majorke postavili lažne opozorilne table in turiste opozarjali na nevarne meduze, padajoče kamenje ali morsko vodo, onesnaženo z odplakami.
V avstrijskem Hallstattu, za katerega o številni prepričani, da je s svojo pravljičnostjo služil kot navdih za Disneyjevo uspešnico Frozen, so oblasti s pregrado želele preprečiti snemanje sebkov. Zaradi negativnega odziva na družbenim omrežjih so pregrado odstranili.
Podobno so pred zvedavimi turisti s fotoaparati in mobilnimi kamerami, ki so v mestu tekali po cestah ter ogrožali sebe in druge, maja letos poskušali skriti pogled na ikonično goro Fudži tudi v japonskem mestu Fudžikavagučiko: na točki, od koder se razprostira skoraj popoln pogled na goro, so postavili 2,5 metra visoko in 20 metrov dolgo neprosojno mrežo. A turisti se niso dali in v mreži so kmalu zazijale luknje …