Na novo objavljeni videozapis usodnega streljanja v Minneapolisu ni prinesel jasnosti, temveč je predvsem gorivo za še bolj silovit politični spopad med Belo hišo Donalda Trumpa in zvezno državo Minnesota. Medtem ko Washington govori o domačem terorizmu, lokalne oblasti opozarjajo na prikrivanje dokazov.
V trenutku, ko je agent ameriške Službe za priseljevanje in carino (ICE) vklopil kamero na svojem telefonu, se je začelo odštevanje do tragedije. Petkovo razkritje 47-sekundnega videoposnetka, ki ga je posnel sam agent Jonathan Ross – isti agent, ki je le nekaj trenutkov pozneje sprožil usodne strele –, je namesto odgovorov prineslo novo poglavje v vse bolj razgretem ameriškem političnem in besednem spopadu. Posnetek, ki ga je pridobil lokalni medij Alpha News, prikazuje zadnje trenutke življenja 37-letne Renee Nicole Good, matere treh otrok, katere smrt je postala simbol novega mandata predsednika Donalda Trumpa in njegove brezkompromisne politike pregona znotraj države.
Toda tisto, kar se dogaja po streljanju, je morda še bolj zaskrbljujoče kot sam dogodek. Preiskava smrti civilistke se je spremenila v pravno bitko brez primere, v kateri je FBI po navedbah lokalnih uradnikov zaprl vrata državnim preiskovalcem, predsednik Trump pa je demokratske voditelje Minnesote javno označil za skorumpirane uradnike.
Kaotičen posnetek
Videoposnetek je surov in kaotičen. Prikazuje agenta Rossa, kako izstopi iz svojega vozila in začne snemati hondo SUV, za volanom katere sedi Renee Nicole Good, na zadnjem sedežu pa je pes. Vzdušje je napeto, vendar sprva ne kaže na nasilni izbruh.
»Vse je v redu, stari. Nisem jezna nate,« reče Goodova agentu. Njena žena, Becca Good, stoji na ulici in z lastnim telefonom snema interakcijo. Njene besede so mešanica kljubovanja in poskusa deeskalacije: »Nas želite napasti? Pravim, pojdi in si privošči kosilo, frajer.«
Točka preloma nastopi, ko drugi agent pristopi k vozniku in s kletvico ukaže Goodovi, naj izstopi. Agent Ross, ki še vedno snema, se premakne pred avtomobil, ki sprva pelje vzvratno. V delčku sekunde Goodova obrne volan v desno in potegne naprej. Kamera sune v zrak. Slišati je krike, ki jim sledijo poki pištole. Avtomobil nato nenadzorovano zapelje po cesti in trči.
Za ameriškega podpredsednika J.D. Vancea, ki je posnetek nemudoma delil na družbenem omrežju X, je zadeva jasna: »Realnost je, da je bilo njegovo življenje ogroženo in je streljal v samoobrambi.« Bela hiša je naredila še korak več. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je medije obtožila blatenja agenta, dejanje Goodove pa je administracija označila za poskus napada na uradno osebo.
Vendar pa lokalni uradniki v Minneapolisu vidijo povsem drugačno sliko. Demokratski župan Jacob Frey je interpretacijo Bele hiše, da je šlo za dejanje domačega terorizma, označil za bedarijo. Videoposnetek po mnenju kritikov kaže agenta, ki se je namerno postavil na pot vozilu, da bi ustvaril konfrontacijo, kar je v nasprotju s sodobnimi policijskimi protokoli o deeskalaciji.
Piščalke proti pištolam
Medtem ko se odvija politična bitka, družina in skupnost žalujeta. Renee Nicole Good in njena žena nista bili naključni mimoidoči, pač pa sta bili del sosedske straže, ki poskuša opozoriti nedokumentirane priseljence na prisotnost agentov ICE v njihovi soseski.
»Mi smo imeli piščalke,« je lokalnim medijem povedala Becca Good. »Oni pa so imeli pištole.«
Njen opis pokojne partnerke je v popolnem nasprotju s podobo teroristke, ki jo slika Washington. Goodova je bila mati, ki je svojega šestletnega sina učila sočutja. »Vzgajala sva ga v prepričanju, da si vsi zaslužimo sočutje in prijaznost, ne glede na to, od kod prihajamo,« je dejala Becca.
Agent Jonathan Ross, veteran službe ICE, ki je bil v preteklosti že poškodovan na dolžnosti, naj bi bil po navedbah zveznih uradnikov v incidentu lažje poškodovan. Vendar pa dejstvo, da je po streljanju ostal na nogah in hodil proti razbitemu vozilu, med kritiki vzbuja dvome o resnosti grožnje, ki naj bi jo predstavljalo vozilo.
Zvezni zid molka
Najbolj dolgoročne posledice tega dogodka pa se morda skrivajo v pravnem precedensu, ki ga postavlja Trumpova administracija. Guverner Minnesote Tim Walz je razkril, da je FBI sprva obljubil skupno preiskavo z državnim uradom za kazenski pregon (BCA), nato pa nenadoma obrnil ploščo in državne preiskovalce izključil iz postopka.
To je neobičajna poteza, ki kaže na globoko nezaupanje med Washingtonom in demokratskimi zveznimi državami. Ko so Trumpa v petek v Beli hiši vprašali, ali bi moral FBI deliti ugotovitve z Minnesoto, je bil njegov odgovor brutalen: »No, običajno bi, ampak to so pokvarjeni uradniki.«
Oddelek za državljanske pravice pri pravosodnem ministrstvu ZDA, ki je v preteklosti pogosto preiskoval primere prekomerne uporabe sile s strani policije, je po poročanju virov blizu CBS News že sporočil, da v tem primeru ne bo sprožil preiskave. To pušča Minnesoto v negotovosti. Mary Moriarty, glavna tožilka okrožja Hennepin, in državni tožilec Keith Ellison sta napovedala lastno, neodvisno preiskavo, toda brez sodelovanja zveznih organov bo njun doseg omejen.
Mesto na robu
Minneapolis, mesto, ki še vedno nosi brazgotine preteklih policijskih nasilij in protestov, je znova na robu. Guverner Walz je preventivno vpoklical Nacionalno gardo, saj so se protestniki že drugo noč zapored zbrali na ulicah. Za mnoge prebivalce to ni vprašanje enega streljanja, temveč vprašanje suverenosti njihove skupnosti pred zvezno silo, ki jo dojemajo kot okupacijsko.
Medtem ko Bela hiša obljublja, da bo »vedno ščitila ICE in organe pregona« pred »agitatorji«, ostaja v Minneapolisu neodgovorjeno vprašanje: ali lahko v današnji Ameriki ista resnica velja za obe strani političnega spektra? Zdi se, da je odgovor, tako kot usoda Renee Nicole Good, tragično jasen, ugotavljajo mnogi ameriški komentatorji trenutnega dogajanja.
