Pred petdesetimi leti, v mrzlem in meglenem jutru 30. oktobra 1975, se je potovanje za 115 potnikov in pet članov posadke na čarterskem poletu iz Tivta končalo v globeli reke Vltave. Letalo DC-9 takrat še jugoslovanskega prevoznika Inex Adria Aviopromet, neposrednega predhodnika kasnejše Adrie Airways, je v gostih koprenah megle strmoglavilo med zaključnim priletom na praško letališče Ruzyně.
V najhujši letalski nesreči na tleh današnje Češke republike (in takratne Češkoslovaške) je umrlo 79 ljudi. Enainštirideset potnikov in članov posadke je trčenje preživelo.
Letalo, z registrsko oznako YU-AJO, je večinoma prevažalo češkoslovaške turiste, ki so se vračali z jesenskih počitnic na jadranski obali. Polet JP 450 iz črnogorskega obalnega mesta je potekal mirno, vse do zadnjih, usodnih minut pred predvidenim pristankom.
Slabe razmere
Nad češko prestolnico so takrat vladale izjemno slabe vremenske razmere. Vidljivost je bila zaradi goste megle na trenutke skoraj nična, kar je od posadke zahtevalo izključno instrumentalni prilet. Kljub zahtevnim pogojem se je posadka odločila za poskus pristanka.
Uradna preiskava, ki je sledila, je kot ključni vzrok za katastrofo navedla človeški faktor. Ugotovljeno je bilo, da je posadka med zahtevnim postopkom pristajanja naredila usodno napako. Zanašajoč se na letalske instrumente, ki jih po ugotovitvah preiskovalcev nista pravilno uporabljala ali interpretirala, sta pilota pričela s spuščanjem prezgodaj.
Letalo je prebilo minimalno višino za spust, ne da bi posadka vzpostavila nujen vizualni stik s pristajalno stezo ali njenimi lučmi. Ko sta pilota skozi gosto meglo končno zagledala tla, je bilo za kakršenkoli korektivni manever že zdavnaj prepozno.
Udarec z levim krilom
Letalo DC-9 je z levim krilom najprej zadel obzidje nad sotesko, nato pa treščilo na vrtove in stanovanjsko območje v predmestju Suchdol, le nekaj kilometrov pred pragom steze 25. Sila udarca je letalo raztrgala na kose. Repni del je, kot se pogosto zgodi pri tovrstnih nesrečah, ostal razmeroma cel, kar je po mnenju strokovnjakov botrovalo dejstvu, da je bilo število preživelih tako visoko.
Reševalna akcija je bila v gosti megli in na težko dostopnem terenu soteske izjemno zahtevna. Preživeli so kasneje opisovali prizore popolnega kaosa, teme in dezorientacije, preden so jih dosegli prvi reševalci.
Nesreča je globoko pretresla tako Češkoslovaško kot Jugoslavijo. Za Inex Adria Aviopromet, ki je veljal za zanesljivega čarterskega prevoznika in je bil v tistih letih v strmem vzponu, je bil to hud udarec. Podjetje, ki je predstavljalo temelj slovenskega civilnega letalstva, se je kasneje preoblikovalo v Adrio Airways, dolgoletnega slovenskega nacionalnega prevoznika, ki pa je svojo pot v stečaju zaključil leta 2019.
Danes, pol stoletja kasneje, na kraju nesreče stoji skromen spomenik, ki opominja na 79 izgubljenih življenj. Za preživele in svojce žrtev pa 30. oktober ostaja dan, ko se je dopustniško veselje v nekaj sekundah spremenilo v najhujšo nočno moro, zavito v praško meglo.
