Nemško družbo je pretresla nova obsežna študija, ki razkriva skrb zbujajoče trende na področju mladoletniškega nasilja in duševnega zdravja. Raziskava, ki sta jo skupaj izvedla Deželni kriminalistični urad Severnega Porenja-Vestfalije in Univerza v Kölnu, kaže na dramatičen porast agresivnega vedenja. Najbolj šokanten podatek je skoraj 150-odstotni porast nasilnih dejanj, ki so jih zagrešila dekleta.
Študija, ki je zajela več tisoč učencev in dijakov, slika mračno podobo sodobne nemške mladine. Daleč od tega, da bi bile šole zgolj hram učenosti, postajajo po ugotovitvah raziskovalcev vse bolj prostor, kjer se kopičijo frustracije, psihične stiske in medvrstniško nasilje.
Strm porast
Jedro problema, kot ga izpostavlja poročilo, ni zgolj fizično nasilje. Raziskovalci opažajo vzporedno epidemijo duševnih težav. Priča smo hitremu naraščanju tako nasilja kot psiholoških problemov med otroki, je v izjavi pojasnil eden od vodilnih avtorjev študije. Ta povezava ni naključna; strokovnjaki opozarjajo, da so duševne stiske, kot sta anksioznost in depresija, pogosto sprožilec za agresivno vedenje.
Še posebej zaskrbljujoč je podatek, da se agresivno vedenje pojavlja pri vse mlajših otrocih. Ne gre več zgolj za težave adolescence, pač pa že tamkajšnji osnovnošolci kažejo znake povečane agresivnosti, kar postavlja pred šolski sistem in starše povsem nove izzive.
Dekleta niso več »nežnejši spol«
Najbolj presenetljiv podatek študije pa je nedvomno skoraj 150-odstotni porast nasilnih dejanj, ki so jih pripisali dekletom. Ta statistika ruši tradicionalne predstave o spolu in agresiji ter kaže na globoke družbene premike.
Kriminologi in sociologi, ki so analizirali podatke, menijo, da k temu prispeva več dejavnikov. Med njimi izpostavljajo spremenjeno vlogo spolov, večjo izpostavljenost nasilnim vsebinam preko družbenih omrežij in tako imenovano socializacijo agresije, kjer dekleta posnemajo vedenjske vzorce, ki so bili prej značilni predvsem za fante. Ne gre nujno za hujše oblike fizičnega nasilja, pač pa za porast ustrahovanja, spletnega nadlegovanja (»cyberbullying«) in skupinskih napadov.
Čeprav se študija osredotoča na Severno Porenje-Vestfalijo, strokovnjaki svarijo, da gre verjetno za simptom širše, morda celo vseevropske problematike.
