Vse več je naprodaj slušalk, ki ponujajo tudi tako imenovano aktivno dušenje šuma (»noise cancelling«). Zdi se, da so zlasti v glasnem okolju čudežna rešitev, ker preprečujejo moteče zvoke, tako da se lahko posvetimo glasbi, podkastu, ki ga poslušamo, ali telefonskemu pogovoru. Toda nekateri zdravniki opozarjajo, da bi lahko prav ta tehnologija prinašala nove težave, in sicer pri obdelavi zvoka v možganih.
V Veliki Britaniji, kot poročata britanski BBC in časnik The Guardian, nekateri strokovnjaki poročajo o porastu števila bolnikov, ki se pritožujejo nad nenavadnimi slušnimi težavami, vendar se pri pregledu izkaže, da imajo normalno sposobnost sluha. Sumijo ravno tehnologijo aktivnega dušenja šuma, ki odstranjuje zvoke in nas pri poslušanju glasbe ali govorjenega tako popolnoma izolira od zunanjega hrupa.
Težave pri razločevanju govora
Ti bolniki namreč poročajo o težavah pri razločevanju govora ali lociranju zvoka v prostoru. Glavna skrb je, da se v možganih sčasoma razvije tako imenovana motnja v slušni obdelavi (»auditory processing disorder«, APD). Doslej je bilo to stanje pogosteje zaznano pri otrocih, zdaj pa ga prvič v večjem obsegu opažajo tudi pri odraslih, ki so imeli poprej brezhiben sluh.
»Obstaja razlika med slišati in razumeti,« je za BBC povedala dr. Renee Almeida, vodja klinike za sluh na Imperial College v Londonu. »Pri bolnikih se zdi, da slušni organi še vedno pravilno zajemajo zvoke, možgani pa jih ne znajo več ustrezno obdelati.«
Glavna ideja za tovrstne domneve je, da nas slušalke z dušenjem šuma razbremenijo motenj iz okolja. Ko pa se moramo nato v hrupnem prostoru na hitro znajti – recimo v gostilni ali na predavanju – naši možgani nimajo dovolj »sposobnosti« ločevanja koristnih zvokov od splošnega hrupa. Kot neizkoriščena mišica, ki sčasoma oslabi, se tudi sposobnost možganov za razlikovanje in razumevanje slušnih informacij lahko zmanjša.
Moteča gneča
To je izkusila študentka Sophie. Za BBC je povedala, da je med predavanji dobivala občutek, da sliši le zmešnjavo nerazločnih besed, zato se je pogosto umikala v spletna predavanja. Posebej težavni so bili zanjo stiki z družbo ali gneča v lokalih. Kmalu so ji pri zdravniku diagnosticirali APD, za katerega sumijo, da ga je spodbudila prekomerna uporaba slušalk z dušenjem šuma – te je namreč Sophie nosila tudi do pet ur dnevno.
Čeprav se pojavljajo močni indici o škodljivih posledicah, strokovne študije na tem področju še ni. »Nobena znana znanstvena raziskava za zdaj ne potrjuje neposredne povezave med slušalkami z dušenjem šuma in oslabljenim sluhom,« je za Guardian pojasnil profesor Harvey Dillon z Univerze v Manchestru. Po njegovih besedah ni izključeno, da težave nastanejo zaradi preglasnega poslušanja glasbe. Tudi profesorica Dani Tomlin z Univerze v Melbournu meni, da mora znanost čim prej proučiti ta pojav, preden potegnemo prehitre sklepe.
Številni strokovnjaki opozarjajo, da se je treba zavedati tudi koristi te tehnologije. Slušalke z dušenjem šuma lahko tudi pomagajo ljudem, ki se težko osredotočijo v hrupnih okoljih. Ker takšne slušalke neželene zvoke izničijo, uporabniku omogočajo tišjo in s tem pogosto varnejšo nastavitev glasnosti glasbe. Po besedah profesorja Dillona »je nižja raven hrupa v okolju lahko nadvse koristna, saj tako na splošno poslušamo pri nižji jakosti«.
