Neprilagojena hitrost in alkohol sta dejavnika, ki v prometu povzročita največ gorja, sta kriva za največ prometnih nesreč, lažje in huje poškodovanih, smrti. Vsi drugi vzroki so daleč zadaj, seveda pa jih nikakor ne smemo zanemariti. Mednje spada tudi neustrezna, prekratka varnostna razdalja, za katero so v Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) opozorili, da je v zadnjih nekaj letih eden od petih najpogostejših vzrokov za nastanek prometnih nesreč. Saj veste, ko se včasih zdi, da avto zadaj tistemu spredaj »spleza za vrat«. In ko mora prednji nenadoma pritisniti na zavoro, tisti za njim ne utegne več pravočasno zavreti in – buuum!
Konkretne številke, ki so nam jih posredovali s policije, tako razkrivajo, da se je v zadnjih štirih polnih letih zaradi neustrezne varnostne razdalje zgodilo kar 7480 prometnih nesreč, v katerih sta dve osebi umrli, 93 se jih je huje poškodovalo, 3347 pa lažje. Pri čemer ne gre zanemariti, da je neustrezna varnostna razdalja posredno kriva za še več nesreč, denimo tudi takrat, ko uradno kot taka ni zabeležena in se krivdo pripiše drugemu razlogu, pa bi nesrečo ob vožnji na primerni varnostni razdalji lahko preprečili. V želji, da bi se razmere izboljšale, so zato pri AVP pilotno kupili tri sodobne opozorilne sisteme, merilnike varnostne razdalje, ki jih bodo postavili na tri izbrane prometno najbolj kritične točke v Sloveniji.
Slabo vreme, daljša razdalja
Do merilnikov še pridemo, najprej poglejmo, kakšna sploh je primerna varnostna razdalja. Zakon pravi takole: voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah, oziroma na razdalji, določeni s prometnim znakom. Seveda pa se, ob dobrih prometnih razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar nikoli in nikdar ne sme biti manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v eni sekundi. Ali vozimo na primerni varnostni razdalji, lahko v vsakem trenutku preverimo tudi sami. »Pri vožnji izberite neki objekt na cesti ali ob njej, torej znak, drog, novo zaplato asfalta, senco objekta, ki pada na cestišče ... Ko vozilo pred vami pelje mimo izbranega objekta, mirno preštejte 21, 22. Če boste v času, ko končate štetje, pri izbranem objektu, pomeni da imate dve sekundi varnostne razdalje, če boste tam prej, je razdalja prekratka,« nam je povedal Danijel Granda, inštruktor varne vožnje pri AMZS.
Jasno, razdaljo merimo v metrih, navajali pa smo sekunde. Razlog je enostaven – varnostna razdalja je namreč odvisna od hitrosti, koliko metrov imamo do naslednjega avtomobila, pa je ob tem nemogoče določiti. Za lažjo orientacijo in pojasnilo, zakaj govorimo o sekundah, zato dodajmo, da voznik v času ene sekunde, kolikor je njegov reakcijski čas, prevozi določeno pot, ki ji pravimo reakcijska pot. Pri hitrosti 30 km/h v eni sekundi tako prevozimo 8,3 metra, pri 50 km/h 13,9 metra, pri 90 km/h 25 metrov, pri 130 km/h pa 36,1 metra. Ker je varnostna razdalja tista, ki jo prevozimo v dveh sekundah, to pomeni, da je naštete razdalje treba pomnožiti z dve. Pri hitrosti 30 km/h varnostna razdalja znaša 16,6 metra, pri 50 km/h 27,8 metra, pri 90 km/h 50 metrov in pri hitrosti 130 km/h 72,2 metra.
Seveda se mora, tako kot se lahko pri vožnji v koloni zmanjša, varnostna razdalja v določenih pogojih tudi povečati, kar nam je na slikovit način opisal Danijel Granda. »Ker smo Slovenci športni navdušenci, se za lažje razumevanje oprijema pnevmatik med vožnjo najprej preselimo v športno dvorano. Ko spremljamo naše košarkarje ali rokometaše, lahko vidimo, da ob prekrških, pri katerih športniki padejo na tla, pred nadaljevanjem igre pobrišejo površino, da se ob zdrsu na mokri podlagi športniki ne bi poškodovali. Če to primerjamo z vožnjo avtomobila, lahko hitro ugotovimo, da imajo na suhem asfaltu vsa vozila relativno dobre pogoje za oprijem. A vozniki ne vozimo le po suhi podlagi, temveč tudi po mokri in zasneženi. Iz prakse vsi vemo, da se zavorna pot na slabših podlagah podaljšuje. Če imamo vodo na vozišču, potem o oprijemu odloča predvsem globina profila pnevmatik in s tem pogojena zmožnost odvajanja vode iz kanalov. Kadar vozimo po zasneženi cesti, pa na oprijem poleg globine profila na zavorno pot vpliva še vrsta pnevmatike. V zimskih pogojih ima zimska pnevmatika precej krajšo zavorno pot kot letna. Pomembno je tudi zavedanje, da nikoli ne moremo vedeti, kakšne pnevmatike ima vozilo pred nami in na kakšen način bo voznik pred nami zaviral. V slabših razmerah se lahko razlike v zavornih poteh drastično povečajo. Zato moramo pri vožnji v poslabšanih razmerah upoštevati dodatno varnostno razdaljo; ta naj bo vsaj tri sekunde ali celo več,« je povedal Granda.
Policija kaznuje
Ker je lahko vožnja na ustrezni varnostni razdalji torej zelo problematična, jo seveda vseskozi preverja tudi policija, in sicer z laserskimi merilniki, najpogosteje z nadvozov avtocest in drugih cest, ter s sistemom provida pri vožnji z vozilom. Lani so našteli 6896 takšnih kršitev in predlani 7842, sicer pa globa za vožnjo na neustrezni varnostni razdalji v osnovi znaša 200 evrov, za kršitve nespoštovanja varnostne razdalje, kjer je ta določena s prometnim znakom, pa 300 evrov in tri kazenske točke.
Pri čemer pridemo do že omenjenih prikazovalnikov. Ko vam bo neprimerno varnostno razdaljo izmerila policija, bo že prepozno, prikazovalniki varnostne razdalje pa so namenjeni temu, da vas nanjo opozorijo – tako kot že dobro znani merilniki hitrosti »vi vozite«, ki so se izkazali kot učinkovit ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah. »Sistem za merjenje varnostne razdalje je nekoliko bolj zapleten, kot je merilnik hitrosti. Sestavljata ga dva sklopa, kamera z računalnikom in prikazovalnik, ki je od kamere oddaljen približno 100 metrov. Kamera najprej v navideznem vnaprej določenem polju zazna vozilo, ki potem znotraj poligona prevozi navidezno premico. Sistem nato z računalnikom zazna in izračuna čas, ki preteče med prvim in drugim vozilom, ki prevozita to navidezno premico. Če je ta krajši od dveh sekund, potem prikazovalnik takoj pokaže, da varnostna razdalja ni ustrezna, in obrnjeno. Na tak način dovolj zgovorno ustrezno opozori voznika, da mora razdaljo povečati, oziroma ga pohvali, če je ustrezna,« so povedali pri AVP in dodali, da nekaj tovrstnih prikazovalnikov v Sloveniji že deluje in da so pri partnerskem podjetju v projektu iz podatkov, ki so na voljo, zaznali, da se je varnostna razdalja v prvih mesecih po uvedbi povečala za 30 do 35 odstotkov. Ne gre pozabiti, da so nam medtem na nekaterih odsekih avtocest za ohranjanje primerne varnostne razdalje v pomoč lahko na cestišču zarisane kljukice, v predorih luči ob robu vozišča ...
