Občani so dobro leto dni pred lokalnimi volitvami bolj kritični do svojih županov; večini so podelili občutno nižje ocene kot prejšnja leta, je pokazala letošnja raziskava agencije Ninamedia. Na vrhu lestvice 12 županov mestnih občin se drži župan Slovenj Gradca Tilen Klugler s še vedno dokaj visoko oceno 3,48, a občutno nižjo kot lani, ko je kot prvi med župani presegel oceno 4. Na drugo in tretje mesto sta prebila župan Krškega Janez Kerin in Celja Matija Kovač, dobila sta oceni 3,37 in 3,31.
Po lestvici pa je zdrsnil ljubljanski župan Zoran Janković. V prejšnjih letih je trdno držal drugo mesto, tokrat pa mu je opazno skromnejša ocena občanov 3,17 zadostovala za sredino lestvice županov mestnih občin.
Na dno lestvice je letos padla Nuška Gajšek, županja Ptuja, ki so ji občani namenili oceno 2,64.
Zaradi podpore Vučiću slabše spričevalo
Anketirani občani so odgovarjali tudi na vprašanja, kaj županu najbolj zamerijo in kaj je za občino naredil dobrega. Ljubljančani so ocenili, da je župan najbolj zaslužen za splošni razvoj mesta in urejeno prestolnico, zasluge mu pripisujejo tudi za urejen promet, parke in zelene površine ter obnovo kopališča Ilirija. Najbolj pa Jankoviću očitajo koruptivnost in avtoritativnost, dogajanje v zvezi s kanalizacijskim kanalom CO, pa tudi podporo srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Kot kaže, ga je to tokrat stalo višje ocene.
»Anketiranci in volivci imajo vedno prav. Njihove ocene jemljem resno in so dodatna spodbuda za nadaljnje delo,« odgovarja Zoran Janković. Ocenjuje, da ni jasne ločnice med tem, kaj nekdo dojema kot dobro in kaj kot slabo: »Nekomu se ena zadeva zdi slaba, drugemu se ta ista zadeva zdi pozitivna, denimo urejen promet in ceste ali megalomanski projekti, kamor nekateri uvrščajo kopališče Ilirija.«
Če bi ponovno kandidiral, bi zanj glasovalo 43,4 odstotka vprašanih v anketi. Ponovil je, da bo svojo odločitev, ali se po potegoval za še en mandat, sporočil 9. maja prihodnje leto na občinski praznik.
Kljub nižji oceni bi jih ponovno volili
Najvišje ocenjeni župan Tilen Klugler, ki je že četrtič zapored na vrhu lestvice, ima tudi najvišjo podporo za ponovno izvolitev med župani mestnih občin; če bile volitve zdaj, bi ga podprlo 51,3 odstotka vprašanih prebivalcev Slovenj Gradca. Someščani županu pripisujejo zasluge za nova stanovanja in športne objekte ter prizidek zdravstvenemu domu, najbolj pa mu zamerijo, da pozablja na podeželje.
Župan najmlajše mestne občine Krško Janez Kerin je z oceno 3,37 na drugem mestu lestvice. Občani, ki so sodelovali v anketi, mu očitajo koruptivnost in afero z zakopanimi odpadki komunalnega podjetja Kostak, prazne obljube in romsko problematiko. A kljub vsemu odgovarjajo, da vidijo tudi napredek na vseh področjih. Ponovno bi ga volilo skoraj 45 odstotkov vprašanih.
Celjski župan Matija Kovač je dobil oceno 3,31. Glede na trenutne odgovore anketiranih za ponovno izvolitev ne bi potreboval drugega kroga: znova bi ga volila polovica vprašanih. Na vprašanje, kaj najbolj zamerijo županu, so Celjani najpogosteje dejali, da je pasiven, da ni izpolnil predvolilnih obljub in da misli samo na kolesarje. No, po drugi strani ga tudi hvalijo ravno zaradi urejenega prometa in kolesarskih stez, pa tudi za oživitev centra mesta.
V zgornjem delu lestvice se drži tudi dolgoletni novomeški župan Gregor Macedoni. Njegova povprečna ocena tokrat je 3,25, njegovo ponovno kandidaturo pa bi podprlo 43,6 odstotka občanov. Zamerijo mu, da neuspešno rešuje romsko problematiko, nima posluha za podeželje in da so parkirišča plačljiva. Pohvalijo pa ga za nove mostove in pešpoti.
Tudi murskosoboški župan Damjan Anželj je z oceno 3,21 nižje na lestvici kot lansko pomlad. A kljub temu bi ga znova volilo skoraj 44 odstotkov vprašanih. Pri županu, ki prihaja iz vrst SD, jih moti strankarsko delovanje, med dobrimi potezami pa vidijo obnovo cest in infrastrukture.
Bržanu in Rakovcu za las višja podpora
Samo dva župana mestnih občin sta dobila višjo oceno občanov kot lansko pomlad. A še to le za drobec. To sta koprski župan Aleš Bržan in njegov kranjski kolega Matjaž Rakovec.
Bržanu so Koprčani dali oceno 3,15. Pri pohvalah in grajah Bržanu so anketirani navedli nasprotujoče si odgovore. Hvalijo ga, da dobro komunicira z vsemi in je uredil plažo v Žusterni, več zelenja in parkirne prostore ter da skrbi za razvoj občine. Po drugi strani pa ga grajajo, da je neodziven, da so parkirišča plačljiva in da ne dela, kar je obljubil.
Ponovno bi ga volilo dobrih 40 odstotkov vprašanih. Naj dodamo, da so Koprčani na anketo odgovarjali ravno pred zadnjima pomembnima potezama občine: odločanjem o gradnji obljubljenega dvigala na Markovec in temeljiti obnovi Muzejskega trga.
Matjaža Rakovca so v Kranju v povprečju ocenili z oceno 2,94. S tem je lahko zadovoljen, saj se je z lanskega dna lestvice dvignil proti sredini. Med pohvalami županu so anketirani navedli bolnišnico, parke, javni promet. Med zamerami pa, podobno kot lani, naselitev tujcev. Rakovca veseli, da so občani prepoznali trud za razvoj in kakovost bivanja. Ponosen je, da jim je državne odločevalce uspelo prepričati, da je gradnja regijske bolnišnice najbolj smiselna prav v Kranju in da to kot skupen uspeh vidijo tudi občani.
Obžaluje pa, da pri mnogih še vedno velja za grešnega kozla za priseljevanje tujcev, kar je po njegovem nesmisel, saj je to v pristojnosti države in občine na to nimajo prav nobenega vpliva. »Število tujih državljanov z albanskim državljanstvom, ki imajo v Mestni občini Kranj začasno ali stalno prebivališče, se je v letih od 2015 do 2019, ko sem začel prvi mandat, povečalo za 63 odstotkov, trend pa se je po tem ustavil in se je število albanskih državljanov v letih od 2019 do 2025 povečalo za 14 odstotkov. Ostajam pa trdno prepričan, da je Kranj mesto strpnosti in vključevanja,« pravi Rakovec.
Ponovno glasovanje zanj je napovedalo 37,3 odstotka vprašanih. In Rakovec pravi, da bo načeloma prihodnje leto znova kandidiral.
Med koprskim in kranjskim županom miruje še mariborski župan Saša Arsenovič z oceno 3,01, kar je podobno kot v preteklem merjenju. Someščani županu Arsenoviču najbolj zamerijo samovoljnost in aroganco ter skrb zgolj za center mesta. Za obnovo Rotovža in Lenta so ga tudi pohvalili. Dobra tretjina vprašanih, 36,1 odstotka, prebivalcev Maribora bi na volitvah znova glasovala zanj.
Najbolj kritični v Velenju in na Ptuju
Novogoriškemu županu Samu Turelu pohvale občanov za čezmejno Evropsko prestolnico kulture GO 2025 niso pomagale k boljši povprečni oceni, podelili so mu 2,90. Anketirani pravijo, da dobro komunicira z občani in da je izboljšal mestni potniški promet. Nabrale pa so se tudi zamere: neažurnost, klientelizem in zapravljanje denarja za nepomembne projekte. Znova bi ga volila tretjina vprašanih prebivalcev občine.
Padec podpore beleži tudi velenjski župan Peter Dermol, ki je med župani mestnih občin prejel drugo najnižjo oceno 2,73. Med glavnimi razlogi za padec njegove ocene dela so po mnenju anketiranih neučinkovitost in preveč afer, nepotrebni projekti ter nenadzorovana priselitev tujcev v Velenje. Pohvalili so ga za razvoj turizma, urejanje prometa in ker je dostopen. Znova bi ga volilo 31 odstotkov vprašanih.
Povsem na repu lestvice zadovoljstva z župani mestnih občin tokrat najdemo Nuško Gajšek, županjo Ptuja. Njena povprečna ocena je 2,64 je opazno nižja ocena kot pri preteklem merjenju. Spomnimo, leta 2019 je krojila sam vrh te lestvice. Prebivalci Ptuja županji tokrat očitajo neurejenost mesta, neodzivnost in prazne obljube ter splošno stagnacijo mesta. V dobro ji štejejo kolesarske poti in igrišča, razsvetljavo, drevored in obnovo nekaterih cest.
»Prav je, da so občani kritični in ambiciozni. Tako bomo skupaj v bodoče še bolj uspešni,« komentira Nuška Gajšek, ki je prepričana, da občani zaznavajo tudi rezultate. Poudarja, da se je Ptuj prebil med najhitreje razvijajoča se mesta v Sloveniji in letos dobil Zlati ISSO certifikat razvojne odličnosti.
Za uspeh sama šteje tudi to, da so dolg občine uspešno reprogramirali, tako da se finančno stabilni lažje potegujejo na državnih in evropskih razpisih. Pravi, da želi še naprej Ptuj spreminjati na bolje in sodelovati z vsemi, ki to želijo. A če bi bile volitve zdaj, bi jo ponovno volilo 26 odstotkov vprašanih prebivalcev Ptuja.
Pri Ninamedii so naredili raziskavo za vseh 212 slovenskih občin. Da županom mestnih občin ne bi delali krivice, velja poudariti, da so njihove povprečne ocene nekje na slovenski »zlati sredini«: kar veliko županov drugih občin dosega dosega izjemno visoke rezultate, denimo župan Ormoža s povprečno oceno 4,37, po drugi strani pa je tudi kar nekaj županov, ki so še bistveno slabše ocenjeni kot župani mestnih občin.
