Če bi želeli razumeti globino gospodarske negotovosti, ki jo trenutno doživlja Avstrija, je dovolj pogled na dolge vrste pred regionalnimi uradi službe za trg dela, ki opravlja enako funkcijo kot naš zavod za zaposlovanje. Tamkajšnje čakalnice so postale zrcalo dveh sočasnih kriz, ki pestita našo severno sosedo: trdovratne gospodarske stagnacije in dolgoročnih posledic globalnih migracijskih tokov.
Najnovejši podatki za oktober razkrivajo trend, ki politike na Dunaju skrbi že enaintrideset mesecev: krivulja brezposelnosti pozna le eno smer – navzgor. Trenutno je v tamkajšnjih evidencah prijavljenih več kot 388.000 oseb, kar je 4,4-odstotni skok v primerjavi z letom poprej. Toda pod to splošno številko se skriva veliko bolj kompleksna in politično občutljiva zgodba o razdeljenem trgu dela, kjer se domače prebivalstvo in tujci gibljejo v diametralno nasprotnih smereh.
Dve hitrosti istega gospodarstva
Analiza podatkov v razponu šestih let, od predkoronskega leta 2019 do danes, razkriva strukturni premik, ki bi ga lahko označili za tiho revolucijo avstrijske delovne sile. Medtem ko se avstrijsko gospodarstvo ohlaja, se je število brezposelnih avstrijskih državljanov dejansko zmanjšalo. Od leta 2019 je padlo za več kot pet odstotkov, na približno 220.000 oseb.
Na drugi strani pa statistika riše sliko ranljivosti priseljenske populacije. V istem obdobju je število brezposelnih tujcev v Avstriji poskočilo za vrtoglavih 38 odstotkov. Danes tuji delavci predstavljajo že 43,2 odstotka vseh iskalcev zaposlitve v državi, kar je skoraj deset odstotnih točk več kot pred začetkom pandemije in vojne v Ukrajini.
Podatki med drugim kažejo, da je v Avstriji med brezposelnimi prijavljeno 1620 slovenskih državljanov, oktobra 2019 pa jih je bilo 1364.
Balkanski paradoks
Morda najbolj dramatičen, a hkrati pričakovan statistični premik je v Avstriji viden pri ukrajinskih državljanih. Če je bila leta 2019 na avstrijskem zavodu prijavljena peščica Ukrajincev (manj kot 700), jih je danes skoraj 10.000. Gre za 1339-odstotno povečanje, ki je neposredna posledica ruske invazije in bega milijonov ljudi v zahodno Evropo, poroča časnik Heute. V nasprotju z ekonomskimi migracijami gre tukaj za humanitarno krizo, ki se je prelevila v izziv socialne države.
Zanimivo dinamiko pa kažejo podatki za države zahodnega Balkana, ki so tradicionalni bazen delovne sile za Avstrijo. Medtem ko se število brezposelnih Srbov in Hrvatov povečuje (pri Hrvatih za skoraj 40 odstotkov, kar je deloma posledica popolnega odprtja trga dela po vstopu v EU), ena skupina izstopa. Državljani Bosne in Hercegovine so edina večja skupina tujcev, pri kateri se je brezposelnost v primerjavi z letom 2019 zmanjšala, čeprav le za simboličnih 0,2 odstotka.
Ta anomalija bi lahko kazala na visoko stopnjo integriranosti bosanske diaspore v ključne, odpornejše sektorje avstrijskega gospodarstva ali pa na dejstvo, da se del te populacije ob upokojitvi ali izgubi dela vrača v domovino hitreje kot druge skupine.
