Medtem ko se spomini na zasnežene praznike počasi umikajo v folkloro, starodavni zapisi za letošnje leto napovedujejo zgodnji zimski uvod, vendar opozarjajo na vetrovno razočaranje pod božičnim drevesom.
Obstaja posebna vrsta nostalgije, ki vsako leto sredi decembra zajame domala vso Evropo, za Slovenijo pa lahko trdimo, da zagotovo. To je hrepenenje po tišini, ki jo prinaša sneg, po beli odeji, ki duši zvoke mesta in spremeni pokrajino v idilo iz ljudskih pravljic. Vendar meteorološki podatki zadnjih desetletij neusmiljeno kažejo, da je bel božič v nižinah postal statistična anomalija, ne pa pravilo. Enako velja za silvestrovo.
Kljub segrevanju ozračja in vse bolj zelenim zimam se mnogi še vedno obračajo k viru, ki je preživel stoletja družbenih in podnebnih sprememb: k sto let starim kmečkim pratikam oziroma tako imenovanemu stoletnemu koledarju. In če gre verjeti zapisom, ki temeljijo na opazovanjih opata Mauritiusa Knauerja iz 17. stoletja, bo letošnji božič ponudil mešano sliko – obetaven začetek, ki pa mu bo na praznični večer morda zmanjkalo sape.
Zgodnji sneg, suh praznik
Stoletni koledar, ki sicer ni znanstveno orodje, temveč zbirka cikličnih opazovanj, za zimo 2025/2026 v naših krajih riše zanimiv scenarij. Napoveduje namreč, da letošnja zima ne bo čakala na uradni koledarski začetek. Zvezde in planetarni cikli, na katere se opira, nakazujejo, da bi lahko snežna odeja pokrajino prekrila že konec novembra.
To je dobra novica za tiste, ki verjamejo v stare ljudske modrosti. Te namreč pravijo, da grmenje v septembru in megla v oktobru – pojavi, ki smo jim bili priča – napovedujeta snežne zamete pozimi. Advent naj bi se tako začel v pravi zimski preobleki, kar bi lahko ustvarilo tisto redko decembrsko vzdušje, ki ga vsi iščemo.
Vendar pri napovedi za same božične dni, od 24. do 26. decembra, koledar postane časnik s slabimi novicami za romantike. Za te ključne dni ne predvideva novega snega. Namesto tihega sneženja na sveti večer koledar napoveduje veter. Veliko vetra.
Po tej interpretaciji je usoda belega božiča odvisna izključno od vzdržljivosti snežne odeje, ki bi zapadla v tednih prej. Če bo sneg s konca novembra in začetka decembra preživel odjuge, bi lahko božič pričakali v belem. Če ne, bo pokrajina suha, vetrovna in gola.
Zima, ki pokaže zobe šele po praznikih
Paradoks napovedi za prihajajočo zimo je v tem, da je ocenjena kot hladna in snežena, vendar se bo njena prava moč pokazala šele takrat, ko bodo lučke na božičnih drevesih že ugasnile. Stoletni koledar namreč predvideva, da se bo pravo, ostro zimsko vreme začelo šele januarja.
To postavlja slovenske nižine v negotov položaj. Geografska raznolikost Slovenije pomeni, da se napovedi »suhega in vetrovnega« božiča v Ljubljani ali Mariboru lahko hitro spremenijo v snežni metež na Kredarici ali Voglu. Za tiste, ki niso pripravljeni tvegati in se prepustiti na milost in nemilost starodavnim ciklom, ostaja edino zagotovilo za bel božič umik v višje lege, v naše gore, kjer nadmorska višina še vedno kljubuje toplejšim trendom.
Znanost proti tradiciji
Sodobni meteorologi so do stoletnega koledarja seveda skeptični. Opozarjajo, da sedemletni cikli planetov ne morejo natančno napovedati vremena v specifičnih dneh, še posebej ne v dobi pospešenih podnebnih sprememb, ki so porušile stare vzorce. Za meteorološko stroko je napovedovanje vremena za več kot deset dni vnaprej loterija, kaj šele napovedovanje za mesece vnaprej na podlagi zapisov iz 17. stoletja.
Toda priljubljenost teh starih prerokb ne izvira iz njihove natančnosti, temveč iz človeške potrebe po redu in upanju. V svetu, kjer so zime postale sive in deževne, ponuja stoletni koledar zgodbo, v katero se lahko vživimo in se je oprimemo.
