Prometna nesreča, nujna medicinska pomoč, požar, poplava, zdrs v gorah ali v jami, plaz, onesnažena pitna voda ali reka ... Skupni imenovalec je številka 112 za klic v sili, ki je odprta 24 ur na dan. Tudi zato javnost pozablja, da zaposleni v 13 centrih za obveščanje po Sloveniji, operaterji na številki 112, stavkajo že 381 dni. Ker v njihovi službi šteje vsaka minuta, bodo torej na dan izida tega Nedeljskega dnevnika stavkali že 548.640 minut.
Stavkajo na svojih delovnih mestih, tako da prebivalci stavke ne občutimo. Morda le tisti, ki so bili navajeni, da ob zvoku siren rešilnega ali gasilskega vozila na aplikaciji spin112 ali spletni strani centra za obveščanje preverijo, kaj in kje se je nekaj zgodilo. Tovrstno obveščanje in prikaz trenutnih dogodkov na zemljevidu so operaterji ob zaostritvi stavke novembra lani opustili. Stavko so zaostrili, ker jih po njihovem prepričanju vlada ni jemala dovolj resno. Naslednja pogajanja pričakujejo v prvi polovici marca, na mizi so novi približevalni predlogi obeh pogajalskih strani, pravi Marjan Lah, predsednik sindikata ministrstva za obrambo.
Dispečerji na 112 hočejo enak status kot drugi dispečerji
Ob začetku stavke operaterjev na številki 112, 19. februarja lani, sta stavkovni odbor in sindikat ministrstva za obrambo vladi izročila 11 stavkovnih zahtev. Stališča pri nekaterih točkah so v dosedanjih pogajanjih zbližali, a stavkovnega sporazuma za konec ali zamrznitev stavke še niso dosegli. Dosegli so, da so operaterji na centrih za obveščanje po novem dispečerji. S prehodom na prenovljen plačni sistem celotnega javnega sektorja so se tudi njim zvišale plače. Po stari plačni lestvici je operater s peto stopnjo izobrazbe v izhodišču prejemal nižjo bruto plačo od minimalne, 1172 evrov. S sistematizacijo v dispečerja in plačno reformo bo postopno dobil 1636 evrov bruto, kar pomeni 463 evrov več oziroma 39,6 odstotka več kot po starem.
A izhodiščne plače dispečerjev na številki 112 so tudi po prenovljenem plačnem sistemu še vedno za tri plačne razrede nižje, kot jih prejemajo dispečerji z enako izobrazbo v nujni medicinski pomoči in gasilstvu: ti začnejo v 13. razredu s 1787 evrov bruto plače. Ena od ključnih stavkovnih zahtev dispečerjev na številki 112 tako ostaja: da jih končno vsaj izenačijo z drugimi dispečerji, saj delajo podobno delo. Na to opozarjajo že več kot osem let.
Marjan Lah poudarja, da imajo dispečerji v centrih za obveščanje še precej širši nabor nalog kot dispečerji v zdravstvu ali gasilstvu. Spomnil je na primer madžarskega para planincev, ujetega konec lanskega decembra v Kamniško-Savinjskih Alpah, ko je dispečer na številki 112 aktiviral ne le gorske reševalce in medicinsko pomoč, pač pa tudi vzpostavljal stik z zunanjim ministrstvom ... »Dispečer na 112 ima bistveno širši pogled na situacijo kot gasilski dispečerji in dispečerji nujne zdravstvene pomoči. Že ob klicu dobi lokacijo klicatelja in usmerja druge službe. Njegovo delo je bistveno bolj kompleksno in mora biti tudi bolj samostojen pri delu. Centri za obveščanje so pomembna strateška infrastruktura in eden od stebrov nacionalne varnosti. Če vlada tega ne prepozna, ima problem,« poudarja Lah. Lani so centri za obveščanje po podatkih ministrstva za obrambo skupno prejeli več kot 598.400 najrazličnejših klicev na pomoč, kar v povprečju pomeni vsako minuto en klic. Ob začetku poplav, 4. avgusta 2023, so v enem dnevu prejeli 13.789 klicev in rekordnih 2345 klicev v eni sami uri. V 13 centrih za obveščanje je skupaj 140 zaposlenih.
Po 30 letih začetek pogajanj za kolektivno pogodbo
Na resornem ministrstvu za obrambo poudarjajo, da se zavedajo pomena aktivnosti na številki 112. Ocenjujejo, da pogajanja s stavkovnim odborom in sindikatom potekajo konstruktivno ter da so v pomembnih točkah dosegli napredek. »Med drugim smo konec lanskega leta začeli pogajanja za kolektivno pogodbo za obrambo, zaščito in reševanje, kar je bila ena od glavnih stavkovnih zahtev,« izpostavljajo na ministrstvu. Tudi sindikat ministrstva za obrambo je to označil za zgodovinski korak.
»Več kot 30 let si prizadevamo za svojo kolektivno pogodbo, ta vlada se je končno odzvala,« je povedal Marjan Lah. Poleg njihovega sindikata v pogajanjih o kolektivni pogodbi, ki jih na vladni strani vodi državni sekretar Marko Lovše, sodelujejo še predstavniki treh reprezentativnih sindikatov. »V pogajanjih o kolektivni pogodbi bomo med drugim urejali določene točke v zvezi s pravicami in pogoji dela, ki so del stavkovnih zahtev dispečerjev. Namen kolektivne pogodbe pa je seveda to urediti širše za vse zaposlene na področju obrambe, zaščite in reševanja,« poudarja Lah.
V centrih za obveščanje, denimo, pričakujejo, da se bo uredilo nekatere konkretne specifike njihovega dela, kot sta vprašanje vštevanja prazničnih dni v kvoto delovnega časa in zagotovitev odmora za malico za vse zaposlene. V nekaterih centrih je namreč v izmeni le en dispečer, tako da ne more izkoristiti 45-minutnega odmora za malico, ki mu pripada med 12-urno izmeno. Med stavkovnimi zahtevami so med drugim še 24-urno nezgodno zavarovanje za vse zaposlene v centrih za obveščanje, službene uniforme in pomlajevanje kadrovske strukture zaposlenih.
