Zvezna porota v Chicagu je v sredo družbi Boeing naložila plačilo več kot 28 milijonov dolarjev odškodnine možu ženske, ki je umrla v strmoglavljenju letala 737 MAX v Etiopiji leta 2019. Razsodba je pomemben, četudi redek epilog v dolgotrajni pravni bitki po dveh katastrofalnih nesrečah, ki sta skupaj terjali 346 življenj in omajali zaupanje javnosti v ameriškega letalskega velikana.
Več kot šest let in pol po tragediji leta ET302 družbe Ethiopian Airlines je porota odločila, da mora Boeing vdovcu Hiralu Gardeju plačati 28,45 milijona dolarjev (približno 24,5 milijona evrov) za nematerialno škodo, vključno z duševnimi bolečinami in izgubo. Njegova žena Aniša Garde, indijska državljanka, je bila med 157 potniki in člani posadke, ki so umrli, ko je letalo strmoglavilo komaj šest minut po vzletu iz Adis Abebe 10. marca 2019.
Tožniki so v postopku trdili, da je Boeing ravnal malomarno in je soodgovoren za smrt potnikov, ker ni ustrezno naslovil znanih težav s programsko opremo letala. Hiral Garde je po poročanju medijev izrazil zadovoljstvo z odločitvijo porote.
Zunajsodne pogoditve
Sodba izstopa, ker se je Boeingu večini javnih sodnih postopkov v zvezi z nesrečama letala 737 MAX uspelo izogniti. Proizvajalec je z veliko večino družin žrtev, tako iz etiopske nesreče kot iz predhodnega strmoglavljenja v Indoneziji, sklenil zaupne zunajsodne poravnave. Že pred tem postopkom se je Boeing zunajsodno pogodil tudi z družino druge žrtve iz iste nesreče, ženske iz Kenije.
Nesreča v Etiopiji je bila tedaj druga v manj kot petih mesecih, ki je vključevala takrat novi model 737 MAX. Oktobra 2018 je letalo istega tipa družbe Lion Air (let 610) strmoglavilo v Javansko morje kmalu po vzletu iz Džakarte. Umrlo je vseh 189 ljudi na krovu.
Ti dve nesreči sta sprožili največjo krizo v zgodovini podjetja Boeing. Regulatorji po vsem svetu so marca 2019 nemudoma prizemljili vso svetovno floto več kot 380 letal 737 MAX. Prepoved letenja je trajala skoraj dve leti.
Ključni vzrok nesreč
Obsežne preiskave so razkrile, da je bil ključni vzrok za obe nesreči katastrofalna napaka v zasnovi programske opreme, znane kot MCAS (Maneuvering Characteristics Augmentation System). Sistem je bil zasnovan za samodejno potiskanje nosu letala navzdol v določenih pogojih letenja, da bi preprečil izgubo vzgona. Vendar pa se je MCAS zaradi napačnih podatkov z enega samega okvarjenega senzorja v obeh primerih nenadzorovano vklapljal in večkrat zapored potiskal letali proti tlom.
Preiskave so prav tako pokazale, da Boeing ni ustrezno obvestil pilotov o obstoju ali delovanju tega sistema, zaradi česar se posadki v obeh primerih nista mogli učinkovito boriti proti avtomatiziranemu sistemu.
Prizemljitev je Boeing stala več deset milijard dolarjev v odškodninah letalskim družbam, kaznih in stroških popravil. Medtem ko so inženirji odpravljali napake v programski opremi MCAS in dodajali nove varnostne protokole, je podjetje temeljito prenovilo tudi postopke usposabljanja pilotov.
Regulatorji, začenši z ameriško Zvezno upravo za letalstvo (FAA) konec leta 2020, so postopoma začeli odpravljati prepoved letenja. Kljub temu se Boeing še danes sooča s poostrenim nadzorom nad proizvodnimi procesi in kakovostjo, saj poskuša obnoviti svoj ugled pri letalskih družbah in potnikih.
