»Rade bi v policiji preiskovale umore, na katero fakulteto naj se vpišemo?« se je skupina srednješolk obrnila na kriminalista forenzika Sebastjana Nedoha s koprske policijske uprave. »Ni najbolj pomembno, katero fakulteto zaključite, za poklic kriminalista forenzika vas po pridobljeni sedmi stopnji izobrazbe čaka na policiji še leto in pol dodatnega izobraževanja, s katerim dobite potrebno znanje in izkušnje. Kariero gradite postopno, tudi do preiskovanja umorov, ki velja za najtežje delo, če si to želite,« odgovarja Nedoh.
V policiji je veliko možnosti za zaposlitev, ne le za policiste. Z zunanjimi razpisi posebej iščejo še ekonomiste in računalničarje za preiskovanje gospodarskega kriminala in za računalniško forenziko. Gneča pred policijsko stojnico na nedavnem čezmejnem zaposlitvenem sejmu v Kopru ni kazala resnične slike: zanimanja za delo v policiji je čedalje manj. »Če na sejmu privabimo enega kandidata ali kandidatko, ki bi naš poklic rad opravljal, je to že uspeh,« pravi Sebastjan Nedoh.
Celo vrsto prostih delovnih mest ponuja tudi finančna uprava (Furs). Finančni kontrolor, višji finančni inšpektor, carinik, finančni preiskovalec, finančni izterjevalec, finančni svetovalec inšpektor ..., so naštevali predstavniki Fursa. »Naša služba pokriva kar 25 zakonov. Nadziramo izdajanje računov, preverjamo gradbišča, na cesti kontroliramo tahografe voznikov tovornjakov in druge dokumente, ki spremljajo prevoz blaga po cesti, prevoz nevarnega blaga, lesa ... Potem so tu carinski nadzor, nadzor pri vnosu blaga iz tretjih držav ...« sta naštevala del svojih nalog finančna preiskovalca Matjaž Gajšek in David Grmšek. »Finančni preiskovalec mora biti komunikativen, diplomatski, delaven in rad se mora učiti. Delamo tudi ponoči, naključno ustavljamo vozila za nadzor, nikoli ne veš, s kom imaš opraviti, zato smo tudi oboroženi,« je povedal Grmšek. Najbolj simpatičen preiskovalec, ki se je predstavil na sejmu, pa je gotovo službeni pes Ix. Izurjen je za odkrivanje drog, tobaka in cigaret ter se je že velikokrat izkazal pri delu na cesti in tudi v koprskem pristanišču. Njegov skrbnik Joško Surina pravi, da je Ix z njim 24 ur na dan, ne samo v službenem času: »Če imaš rad živali, to ni nobena obveznost.«
Bodo v šolah kmalu učili učitelji iz tujine?
Pri Nomagu je največja želja pridobitev voznikov avtobusa. Delo ponujajo tudi upokojencem. Voznik avtobusa je poklic, pri katerem tudi v Sloveniji manjkajoča delovna mesta med drugimi polnijo delavci iz tujine. Slovenski zavod za zaposlovanje je v teh dneh pripravil poseben zaposlitveni dogodek v Manili na Filipinih, na katerega je odpotovalo 23 delodajalcev, največ iz prevozništva in skladiščenja, nastanitev in gostinstva, gradbeništva ter industrije. Tako želi okrepiti varno in pravično zaposlovanje Filipincev v Sloveniji. Trenutno v Sloveniji pri različnih delodajalcih dela več kot 400 filipinskih delavcev. V Ljubljani tujim delavcem pomaga infotočka za tujce. V Nomagu so povedali, da so postopke za zaposlitev prve skupine voznikov s Filipinov začeli že lani. Kandidati prve preizkusne vožnje opravijo v domovini, dodatna usposabljanja pa še v Sloveniji.
Tudi bolnišnice in socialnovarstveni zavodi imajo dolge sezname prostih delovnih mest: zdravnik, srednja medicinska sestra, kuhar, bolničar, dietni tehnik ... Prav tako je deficitaren poklic osebnega asistenta. »V našem zavodu 200 zaposlenih osebnih asistentov neguje 117 ljudi na njihovih domovih, potrebovali pa bi jih še veliko več, nekateri uporabniki potrebujejo asistenco 24 ur na dan,« je povedala Nataša Nesić, strokovna vodja na Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Koper, ki je eden od 200 izvajalcev osebne asistence po vsej Sloveniji. »Osebnih asistentov primanjkuje, ker delajo za minimalno plačo in ker je to zahtevno in specifično delo, ki ni za vsakogar. Zahteva veliko mero empatije, čutiti je treba potrebo sočloveka. Poleg tega osebni asistent marsikdaj vstopa v družinsko okolje,« našteva. Odločbo za osebno asistenco ima v Sloveniji skupno približno 4000 uporabnikov, zanje skrbi 8000 asistentov.
Boj za kadre v logistiki
Boj za kadre vlada tudi v logistiki. »Na razpise prijav skorajda ni, konkurenca pa je huda. Fluktuacija je velika. Mlade generacije vztrajajo nekaj mesecev, največ leto dni, potem gredo drugam. Ohraniti jih skušamo tako, da jim omogočamo čim več mentorstva, podpore pri uvajanju, pa tudi samostojnega in hibridnega dela. Ne nazadnje sta pomembna tudi teambuildnig in druženje. Mladim je motivacija pomembnejša kot samo delovno mesto,« ugotavlja Patricija Horvat Peterka, direktorica kadrovske službe v HP Holdingu. Na sejmu so za pet logističnih podjetij iskali carinske deklarante, referente v logistiki, viličariste, skladiščnike in voznike težkih tovornjakov.
