V naš Potrošniški kotiček se je oglasil bralec Janez, ki je ob plačevanju mesečnih položnic prišel do presenetljive ugotovitve. »Zadnjič, ko sem plačeval račune, sem se resno zamislil. Pogledal sem položnico za elektriko, ki je bila cenejša kot položnica za telekomunikacijskega operaterja. Če prištejem še prispevek za RTV, pa bistveno višja,« je zapisal. Bralca bega predvsem različen odziv javnosti; medtem ko se ob vsakem dvigu cene elektrike »na noge postavi cela država«, operaterji po njegovem mnenju »mirno dvigajo zneske«. Janez, ki za internet, televizijo in možnost ogleda nazaj plačuje okoli 55 evrov, se sprašuje, zakaj podjetja tako višajo cene in ali bomo »vsak čas pristavili na stotih evrih«. Priznava, da gre morda za luksuz, a hkrati za nujo sodobnega časa, saj je internet potreben že za prijavo k zdravniku.
Ker bralci opažajo, da operaterji cene dvigujejo skoraj vsako leto, smo vprašanje o 'letni indeksaciji cen' naslovili na Telekom Slovenije in T-2. Pri T-2 so potrdili, da nudenje boljših in hitrejših storitev omogoča »sistem rednega usklajevanja cen z gospodarskimi razmerami«, predvsem z inflacijo in rastjo stroškov poslovanja. Na ta način lahko dolgoročno zagotavljajo stabilno kakovost storitev, vlaganja v infrastrukturo ter zanesljivo delovanje omrežja. Pri Telekomu Slovenije pravijo, da poslujejo na dinamičnem in konkurenčnem trgu, kjer se, podobno kot v celotnem gospodarstvu, soočajo z rastjo stroškov. Zatrjujejo, da z optimizacijo procesov poskušajo ublažiti vpliv podražitev in del bremena prevzamejo nase. Kljub temu so del dvigov primorani prenesti v cene, da lahko dolgoročno zagotavljajo kakovost in razvoj, ki ga uporabniki pričakujejo.
Kateri stroški pa se višajo?
Pri T-2 pojasnjujejo, da investicije v nove tehnologije, kot so 5G, širitev optike in internet stvari, zahtevajo velike naložbe. Prav tako se povečuje poraba podatkov zaradi pretakanja vsebin, videoklicev in iger v oblaku, kar bolj obremenjuje omrežje. Večja tehnološka zmogljivost pomeni več vlaganj v infrastrukturo in energijo. Zaradi novih baznih postaj in podatkovnih centrov narašča poraba energije, rast cen elektrike pa neposredno vpliva na operativne stroške. Poleg tega izpostavljajo še stroške programskih pravic, pristojbine za frekvence, regulativne dajatve, zahteve po kibernetski varnosti in vlaganja v trajnostno poslovanje. Tudi pri Telekomu poudarjajo, da v ponudbo uvajajo vsebine, ki so na trgu popularne. Te vsebine niso brezplačne, saj so last izdajateljev, ki jim Telekom za prenos do uporabnikov plačuje nadomestilo. Pri Telekomu so še posebej izpostavili, da so cene paketov »najbolj odvisne od cene vsebin za TV pravice, ki se zelo povečujejo«. Pri T-2 se strinjajo, da stroški programskih pravic, predvsem za športne vsebine, občutno naraščajo in predstavljajo pomemben del stroškov.
Zanimalo nas je, kdaj so nazadnje dvignili cene. Pri T-2 so cene nazadnje prilagodili 1. avgusta, in sicer v povprečju za približno 1 do 2 evra mesečno, kar je zajelo večino paketov. Pri Telekomu Slovenije je bila zadnja večja sprememba 1. novembra lani. Takrat so se mesečne naročnine fiksnih paketov NEO A, NEO B, NEO C, Net in NEO TV spremenile za 2 evra z DDV, paket Vikend TV za 1,21 evra, Kabelska TV za 1,30 evra in Telefonija za 1 evro. Spremenile so se tudi mesečne naročnine nekaterih mobilnih paketov, večinoma za 1,40 evra z DDV.
Najnižje cene
Glede na to, da bralec Janez plačuje 55 evrov, smo preverili, kakšne so najnižje cene. Pri T-2 se ob dvoletni vezavi cena mesečne naročnine giblje od 19,99 evra za najenostavnejši paket do 74,99 evra za paket z največ storitvami. Pri Telekomu so pri mobilni ponudbi najcenejši paketi Mobi že od 3,74 evra mesečno, pri fiksnih storitvah pa imajo vse pakete (Neo A, B in C) trenutno v akciji za 29,99 evra mesečno, kar vključuje gigabitni internet in TV programe. Najvišje cene je po besedah Telekoma nemogoče določiti zaradi dodatnih opcij in prilagojenih ponudb.
Ogled za nazaj, glasovni ukazi...
Bralec Janez se sprašuje tudi o 'dodajanju vrednosti', kot je ogled nazaj, in ali uporabniki to sploh potrebujejo. Ali lahko ostanejo na cenejšem paketu brez nadgradnje?
Pri Telekomu trdijo, da uporabniki sledijo novostim in jih vse bolj uporabljajo. Sem sodijo samodejni podnapisi, glasovni ukazi, ogled nazaj, video na zahtevo in spremljanje TV na mobitelu. Poudarjajo, da so letos internet brez doplačila nadgradili in uvedli gigabitne hitrosti. Zagotavljajo, da imajo uporabniki »vedno možnost izbire med različnimi naročniškimi paketi in opcijami«, da si lahko izberejo ponudbo, ki jim cenovno in vsebinsko ustreza. Podobno pravijo pri T-2, kjer želijo uporabnikom zagotoviti sodobne storitve. Uporabnikom omogočajo, da »sami izberejo paket, ki najbolj ustreza njihovim potrebam in navadam«, vključno s tistimi z manjšim obsegom storitev.
Glede na to, da so vsi večji operaterji dvignili cene v podobnem obdobju (poletje oziroma jesen lani) in za podoben znesek (1 do 2 evra), se poraja vprašanje o usklajenosti. Pri Telekomu dvigov cen pri drugih operaterjih ne komentirajo. Pri T-2 pa pojasnjujejo, da je telekomunikacijski trg izjemno konkurenčen, cene pa oblikuje vsak samostojno. Dejstvo, da do prilagoditev prihaja v podobnem obdobju, je po njihovih besedah »posledica skupnih zunanjih dejavnikov«, kot so rast stroškov energije, inflacija in vlaganja v omrežja. Poudarjajo, da časovno ujemanje »ni posledica dogovarjanja med operaterji«.
Paketi brez športnih programov
Ker so programske pravice, še posebej za šport, tako velik strošek, smo preverili, ali lahko uporabnik izbere paket brez dragih športnih programov. Pri T-2 odgovarjajo, da uporabnikom ponujajo različne programske sheme, »tudi takšne brez športnih programov, s čimer lahko izberejo cenovno ugodnejšo možnost«. Pri Telekomu pojasnjujejo, da ima naročnik na voljo več paketov z različnim naborom TV vsebin in lahko ne glede na shemo dokupi dodatne programe v obliki programske opcije. Med temi opcijami je tudi opcija Šport, ki »ob dodatnem plačilu vsebuje bogat izbor športnih programov«.
Za konec se bralec sprašuje, ali bi moral biti trg, glede na to, da internet postaja nujna dobrina, močneje reguliran, da se preprečijo nenehne podražitve. Operaterja sta si v odgovorih precej različna. Pri T-2 se zavedajo, da je dostop do interneta osnovna potreba, a menijo, da Slovenija »že zdaj velja za eno bolj reguliranih držav na področju telekomunikacij«. Prepričani so, da prav odprt in konkurenčen trg spodbuja inovacije, investicije in dolgoročno tudi stabilnost cen. Povsem drugačen pogled imajo pri Telekomu Slovenije. Trdijo, da so »danes edini operater v Sloveniji, ki je s strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) reguliran na segmentu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta«.
To naj bi veljalo kljub temu, da po njihovih podatkih niso več vodilni operater na tem segmentu in dosegajo le 28-odstotni tržni delež. Menijo, da poslujejo v okolju, v katerem »pretirana in nesorazmerna regulacija zavira njegov razvojni potencial«. Takšno okolje po njihovih navedbah ustvarja pravno negotovost in povečuje stroške poslovanja. Telekom Slovenije si bo zato prizadeval za »uravnoteženo regulacijo, ki bo temeljila na dejanskih tržnih razmerah«.
