Visoke poletne temperature nekateri prenašajo stoično in brez večjih (zdravstvenih) težav, medtem ko drugi nestrpno spremljajo vremensko napoved in odštevajo dneve do trenutka, ko bo vsaj kratkotrajna ohladitev znova prinesla olajšanje. Po izkušnjah zadnjih poletij bo prihodnost očitno bolj pisana na kožo ljudem, ki lažje prenašajo vročino, saj – kot smo videli tudi sredi letošnjega junija – so obdobja vročinskih valov pogostejša, daljša in intenzivnejša. S tem pa postajajo klimatske naprave, ki so bile še ne tako dolgo nazaj simbol udobja ali celo razkošja, tako rekoč nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, ki zagotavlja dostojno bivanje v poletnih mesecih.
Odnos do uporabe klimatskih naprav se med državami in kulturami močno razlikuje. Nanjo vplivajo številni dejavniki: podnebne razmere, dostopnost energije, lokalne arhitekturne značilnosti, kulturne norme, zdravstvena ozaveščenost in celo družbeni status. Medtem ko je v nekaterih delih sveta, denimo v Združenih državah Amerike, uporaba klimatskih naprav samoumevna, je naklonjenost hlajenju v vročih dneh med evropskimi državami različna.
Italijani prvaki, Slovenci zadržani
Podatki Eurostata, statističnega urada Evropske unije, kažejo, da največ energije za hlajenje prostorov porabijo v Italiji, med najbolj zavzetimi uporabnicami klimatskih naprav najdemo še Grčijo, Francijo in Španijo. Na lestvici 30 držav, največjih porabnic energije za hlajenje, Slovenija zaseda 22. mesto.
Da pri nas številni poletno vročino še vedno raje »prenašajo« brez hlajenja oziroma se za domačimi štirimi zidovi množično še ne hladijo s klimatskimi napravami, potrjujejo tudi podatki državnega statističnega urada. Zadnji razpoložljivi so za leto 2022, kažejo pa, da je imelo klimatsko napravo 38 odstotkov gospodinjstev. Le za primerjavo: leta 2012 je bilo takšnih 16 odstotkov, leta 2018 pa je delež zrasel na 26 odstotkov.
Verjetno se ne bi veliko zmotili, če bi napovedali, da se bo zanimanje za klimatske naprave v prihodnosti še povečalo. Zakaj? Med drugim zato, ker se po podatkih agencije za okolje klima v Sloveniji – podobno kot v večjem delu Evrope – segreva hitreje, kot narašča globalna temperatura. »V zadnjih 50 letih se je temperatura zraka dva metra nad tlemi v Sloveniji dvignila za več kot 2,5 stopinje Celzija, trend naraščanja pa je v zadnjih 20 letih kar okoli 0,7 stopinje na desetletje. V prihodnosti se bo trend naraščanja verjetno zmanjšal, a bo stopnja ogrevanja verjetno še vedno vsaj 0,3 stopinje na desetletje.«
Pozimi omrežje bolj obremenjeno
Ko že govorimo o uporabnosti klimatskih naprav, kaže omeniti tudi njihov negativni učinek na okolje – s tem, ko hladijo notranje prostore, namreč segrevajo zunanji zrak. Množična uporaba klimatskih naprav na najgosteje poseljenih območjih lahko zunanjo temperaturo zraka dvigne za stopinjo ali dve, zlasti v nočnih urah, pojasnjujejo na agenciji za okolje.
Razširjenost in pogostost uporabe klimatskih naprav vplivata na porabo električne energije in s tem na obremenitve električnega omrežja. Pri agenciji za energijo, kjer spremljajo podatke o porabi električne energije, za zdaj niso zaznali pomembnega povečanja porabe elektrike med toplejšimi meseci. »Morda prav obrnjeno, ob urah največjega sončnega obsevanja je v dnevnih diagramih porabe čedalje bolj izražen upad odjema električne energije iz omrežja. Razlog za to je predvsem v vse številnejših sončnih elektrarnah, ki so večinoma nameščene v notranjih inštalacijah odjemalcev in s svojo proizvodnjo zmanjšujejo odjem električne energije iz omrežja,« pojasnjujejo na agenciji.
Čeprav se potrebe po hlajenju krepijo in je klimatskih naprav več, so potrebe po elektriki za ogrevanje pozimi – predvsem s toplotnimi črpalkami – še vedno višje. Obremenitve v zimskih mesecih so zato večji izziv za elektroenergetski sistem, kar se kaže tudi v višjih koničnih vrednostih odjema pozimi. »Ocenjujemo, da se to razmerje še kar nekaj časa ne bo porušilo, saj se v skladu s cilji nacionalnega energetskega in podnebnega načrta uporabniki vse bolj usmerjajo v elektrifikacijo ogrevanja, ki pa je v razvojnih načrtih elektrooperaterjev že predvidena in tudi ovrednotena,« dodajajo.
Omeniti je treba še svetovne razmere. Mednarodna agencija za energijo opozarja, da bo povečanje povpraševanja po klimatskih napravah eden ključnih dejavnikov za rast porabe električne energije v prihodnjih letih. Do leta 2035 naj bi se poraba elektrike za hlajenje v gospodinjstvih skoraj podvojila, največjo rast pa pričakujejo v hitro razvijajočih se gospodarstvih, kjer poleg rasti dohodkov prebivalstva naraščajo tudi temperature.
Za evro na dan višji račun
Potrošniške organizacije že več let redno preizkušajo stenske klimatske naprave v tako imenovani izvedbi split, torej z notranjo in zunanjo enoto, in sicer modele z močjo 2,5 in 3,5 kilovata, ki so v gospodinjstvih najbolj razširjeni. Po še svežih ugotovitvah Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je ponudba klimatskih naprav na našem trgu široka v vseh cenovnih razredih, razlike v cenah pa precejšnje. Cene dobro ocenjenih 2,5-kilovatnih na testih se začnejo pri okrog 1200 evrih in lahko sežejo tudi do skoraj dveh tisočakov, v močnejši kategoriji pa pri okrog 1400 evrih. Cena naprave narašča premo sorazmerno s številom razpoložljivih funkcij, saj dražje naprave ponujajo veliko več kot le funkcijo hlajenja (ali ogrevanja).
Kaj pa stroški uporabe klime? Ob pravilni uporabi in rednem vzdrževanju praviloma ne povzročajo visokih računov za električno energijo, odgovarjajo pri ZPS. Koliko električne energije bo klimatska naprava porabila, je sicer odvisno od več dejavnikov, med drugim velikosti prostora, v katerem bo nameščena, njegove osončenosti, toplotnega ovoja stavbe, drugih virov toplote v prostoru, pogostosti delovanja naprave, zunanjih temperatur in tega, ali jo bomo uporabljali samo za hlajenje ali tudi za ogrevanje.
Natančneje: če naprava z močjo 2,5 kilovata deluje osem ur na dan, to ob povprečni ceni električne energije za gospodinjstva (ta je bila v prvem četrtletju letos 0,17 evra na kilovatno uro) pomeni strošek okrog evra na dan. Skupni mesečni strošek za hlajenje je seveda lahko višji, če naprava deluje pri neustreznih nastavitvah, v slabo izoliranih prostorih, v času (naj)višje omrežninske tarife in podobno.
