Nova Gorica in Gorica sta minuli konec tedna nad mestoma ustavili vreme in čas. Več kot 14-urno dogajanje ob odprtju Evropske prestolnice kulture, ki se ga je po prvih ocenah organizatorjev udeležilo več kot 50.000 obiskovalcev in na katerem je natopilo več kot 2000 nastopajočih, se bo zapisalo v zgodovino kot ena največjih prireditev v slovenski zgodovini. Po dogodku brez primere sta Gorici v nov teden stopili z upanjem, da to ni bil zgolj enkraten evforičen trenutek ter da bosta sodelovanje in brezmejnost vrednoti tudi po letu 2025.
Dogajanje se je na slovenski kulturni praznik začelo že dopoldne na goriški železniški postaji, od koder so proti novogoriškemu središču krenili številni umetniki. Čezmejna povorka je presegla pričakovanja, vila se je od Travnika do Bevkovega trga, ob ulice so jo prišli pospremit meščani obeh mest, umetniki, kulturniki, gospodarstveniki, tisti iz hribov in tisti od daleč ... Združila je kulturo vseh obrazov: godbenike, pevce, plesalce, tolkalce, kotalkarje, rolkarje, mažoretke, klovne, akrobate, folklorne skupine ...
Prav tako je dan združil različne prostovoljce, ki so enostavno želeli biti zraven. »Na obrazu se mi vidi sreča, kajne. Ne želim zamuditi ničesar,« je dejala Mateja Rehar, ki je skrbela za dobro počutje nastopajočih in na parkirišču usmerjala novinarje. Dogodek je spremljalo rekordno število novinarjev – 110 domačih in 200 iz tujih novinarskih hiš.
Dan, ki se ga ne zamudi
»Sem kulturnica, to je tako pomemben dogodek, da želim biti zraven. Vem, kaj so naši predniki doživljali ob tej meji, tudi sama imam spomine na prepustnice, zato je to radosten dan. Želim si, da bi mlajše generacije posvojile duha tega dne in ga ponesle v prihodnost ter z njim presegale nasprotja,« je na goriškem Travniku upanje delila Alenka Furlan iz Ajdovščine.
Rdeča nit slovesnosti, ki so se je udeležili številni pomembni tuji gostje in domala celoten domači politični parket, je bila pesem Skupaj/Insieme, s katero je leta 1990 na Evroviziji zaslovel italijanski pevec Toto Cutugno. Na skupnem Trgu Evrope, ki ima za mesti simbolni pomen, so jo pred predsednikoma obeh držav in kulturnimi ministri Evrope zapeli združeni mladinski zbori slovenskih in italijanskih šol, okrog 120 slovenskih in 80 italijanskih osnovnošolcev. »Glasba povezuje in je priložnost, da otroke vzgajamo v skupnem duhu, v povezovanju in sprejemanju različnosti,« je prepričana zborovodkinja Mojca Maver Podbersič, ki je mlade pripravljala na nastop. »Misliš, da se lahko kaj takega ponovi?« je Novogoričan spraševal prijatelja, ko so mimo njiju korakali člani številnega čezmejnega orkestra. »Dvomim, to je dogodek, ki se lahko zgodi enkrat v življenju.«
Vrhunec dneva je bilo umetniških 50 minut, napoved najboljšega, kar se bo v letu 2025 še zgodilo. Bil je spektakel luči, zvoka in slike. Začel se je z neandertalčevo piščaljo, najstarejšim glasbilom na svetu, za zaključek so kurenti kot presenečenje večera iz najstarejšega v najmlajše slovensko mesto prinesli napoved pomladi. Od pomladi do zime se bo na Goriškem in širše zgodilo več kot 400 uradnih kulturnih dogodkov in še vsaj toliko spremljevalnih. Namenjeni bodo tako širši javnosti kot zahtevnim poznavalcem umetnosti. Prva večja množična prireditev bo majski pohod za Evropo.
Romanski svet in slovanska duša
