»Kar Trump najavlja in že začenja uresničevati, je med seboj precej neusklajeno, zato bo gotovo še prihajalo do sprememb. Želi zmanjšati primanjkljaj v blagovni menjavi ZDA in znižati tečaj ameriškega dolarja, da bi olajšal izvoz, a carine bodo vplivale na dvig cen v ZDA, kar se bo odrazilo v inflaciji, in potem ameriška centralna banka ne bo mogla nadaljevati želenega zniževanja obrestnih mer, ampak bo šlo v nasprotno smer. Tudi zaradi izganjanja migrantov bodo težave, saj nekateri deli ameriškega gospodarstva, na primer živinoreja in klavniška industrija, brez tujcev sploh ne morejo delovati. Zaradi tega se ne bo vse izšlo, kot si je zamislil, in bo marsikaj še moral spreminjati, tako da se juha morda ne bo pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Nekatere boleče protiukrepe bi Američani hitro občutili in spoznali, da Trumpovi ukrepi niso suho zlato, zato bi mu podpora začela usihati,« ocenjuje napovedi in poteze ameriškega predsednika ekonomist dr. Mojmir Mrak.
Prvi odlog
Donald Trump je že poskrbel za prvi preobrat in je po pritiskih avtomobilske industrije, padcih borznih indeksov in napovedanih protiukrepih (tudi zmanjšanega izvoza kanadske elektrike v ZDA) za mesec dni preložil že uvedene 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov in drugega blaga iz Kanade in Mehike. Možnost popolne ukinitve carin še vedno izključuje, a je menda odprt za predloge o dodatnih izjemah, kar vnaša dodatno zmedo. V veljavi pa so že carine na kitajske izdelke, ki naj bi jim prihodnji mesec sledile še carine na izdelke iz Evrope in preostalega sveta. V svojem nepredvidljivem slogu je potem Trump ta teden najprej zagrozil, da bo Kanadčanom zaradi grožnje z elektriko carine celo podvojil, naslednji dan pa jih zaradi umika grožnje spet znižal na prvotno. Je pa presenetil z nenadno uvedbo sicer že napovedovanih 25-odstotnih carin na uvoz jekla in aluminija, slednjega tudi iz EU.
»Carine precej spreminjajo sedanjo mednarodno trgovino. Trumpova glavna tarča ukrepov je sicer Kitajska, Evropi pa se odreka in skuša izboljšati odnose z Rusijo, da bi zrahljal njeno povezanost s Kitajsko, ki je glavni tekmec Američanov,« razmišlja Mrak, ki priznava, da sedanje ovire za globalizacijo in mednarodno trgovino niso začele nastajati šele pod Trumpom.
»Globalno ekonomsko upravljanje se je začelo spreminjati že po finančni krizi, so pa vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter nov Trumpov mandat to pospešili. Desetletja smo živeli v obdobju globalizacije, ko so gospodarski tokovi določali mednarodne odnose, podjetja pa so se zaradi ekonomskih razlogov selila po svetu, zdaj se ta jasno urejen trgovinski sistem hitro spreminja v sistem, ki temelji na dogovorih med velikimi. To je okolje, ki za majhne igralce, kakršna je tudi Slovenija, ni ravno primerno. Kjer se sloni tepejo, trava pač ne raste,« ugotavlja Mrak.
Številne neznanke
Napovedi in načrti nove ameriške administracije, kdaj, za katere države in v kakšni višini bodo veljale carine, se hitro spreminjajo. »Izkušnje so nas naučile, da sta najbolj uporabljeni stopnji carine na uvoz izdelkov 10- in 25-odstotna, za njima pa ne stoji strokovna presoja kakšne ameriške agencije, temveč nenavaden pogled ameriškega predsednika na trgovinski primanjkljaj ZDA, ki izvira iz velike potrošnje in visokih nivojev stroškov dela v ZDA. Učinki na realno gospodarstvo bodo negativni v primeru, da bodo carine uveljavljene dlje časa in na širok nabor trgovinskih partnerjev, sicer se bodo našli novi načini, iz katere države izvoziti izdelke v ZDA. Ekonomija je precej bolj fluidna od administrativnih odločitev,« je pred današnjo uveljavitivijo ameriških carin za jeklo in aluminij opozoril Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, ki ima v mislih tudi že nekatere možne protiukrepe EU.
»Med protiukrepi, ki jih pričakujem in podpiram, so uvedba carin na ozek nabor izdelkov iz zveznih držav, ki podpirajo aktualno administracijo in jih gospodarstvo ne potrebuje nujno, na primer potrošniško blago, kot so motorji in jahte, uvedba dodatnih administrativnih ukrepov za nadzor nad ameriškimi ponudniki storitev informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), preverba tržnih koncentracij teh ponudnikov na evropskem trgu ... Hkrati je treba zmanjšati evropsko odvisnost od nakupa ameriške vojaške opreme, izpostaviti lasten vojaški komandni nadzor in poiskati kompenzacijske ukrepe za prizadete evropske izvoznike, ki jih bomo financirali iz dodatnih carin na uvoz ameriškega blaga ali davkov na IKT-storitve. Na ZDA se Evropa ne more več zanesti, saj hkrati rušijo delovanje sistema po pravilih Svetovne trgovinske organizacije, ki so zelo koristna za EU. Velik izziv pri protiukrepih bo iskanje soglasja med članicami, saj za dogovor o teh potrebujemo malo več časa kot hipne odločitve ameriškega predsednika,« se zaveda Ivanc.
Velik primanjkljaj
»ZDA imajo na tekočem računu plačilne bilance, ki upošteva menjavo blaga in storitev z licencami za računalniške programe vred, tri odstotke BDP-primanjkljaja, kar za sedem odstotkov BDP-primanjkljaja v javnih financah, dolga pa za kar 124 odstotkov BDP oziroma 36 tisoč milijard. Z uvedbo carin bi kar precej zmanjšali zunanji in javni primanjkljaj, a carine so elegantna rešitev le, če te partnerji pustijo pri miru. Ob njihovih protiukrepih pa bi ameriški izvoz upadel, inflacija se bo že tako povečala zaradi uvedbe carin, proizvodnja, ki bi nadomeščala uvoz, pa se bo uvajala le postopoma, zato lahko ZDA s carinami povzročijo recesijo tudi sebi, ne le drugim. Ceno carin na koncu plača domačin. Trump se sicer morda zanaša, da bodo prodajalci cenovno občutljivega blaga, denimo avtov VW, spustili cene, kupcem cenovno neobčutljivega blaga, kot so avti BMW in mercedes, pa je itak bolj vseeno za cene,« razlaga motive in možne posledice Trumpovih carin nekdanji finančni minister dr. France Križanič.
»Vsak ekonomist, ki je bral Adama Smitha ali pa vsaj slišal zanj, ve, da je to katastrofa in udarec za blaginjo. Ne more biti drugače, kot da bo padel standard na obeh straneh. Tudi če nam podražijo windowse in google, bo to vsak vsaj malo občutil,« dodaja Križanič, ki opozarja, da se lahko carinske vojne tudi nevarno razplamtijo in imajo hude posledice. »Če se uvedejo nasprotne carine vsevprek in ne le na relativno nepomembno blago, kot so motorji harley davison, se lahko zadeve stopnjujejo in nazadnje zavladajo celo razmere kot po prvi svetovni vojni, ko se je ameriška finančna kriza prek carin spiralno širila na svetovno gospodarstvo, saj je povsod upadlo povpraševanje.«
Izkušnje iz zgodovine
»Tedaj so ZDA prisilile Britance k sprejetju sporazuma tudi z izsiljevanjem in ustavitvijo konvojev. Podobno tudi zdaj Trump ni prav nič prizanesljiv do EU in jo zna še bolj stisniti, če bo oteževala njegov mirovni sporazum z Rusijo. Do slednje in do Kitajske je bolj previden, saj je jedrskim velesilam bolj kot kadar koli prej jasno, da si tretje svetovne vojne ne morejo privoščiti. Evropa zdaj išče rešitev v militarizaciji, a ne more čez noč postati vojaška sila, lahko pa na poti do tja ogrozi socialno državo. Razpustitev fiskalnih pravil in 800 milijard za oboroževanje ne obeta nič dobrega, če vemo, da sta obe svetovni vojni nastali v Evropi. Ko bo imel vsak svoj arzenal orožja in vedno bolj nore politike na čelu, se ob rastočem populizmu in nacionalizmu hitro lahko zgodi kaj nevarnega,« opozarja Kovač še na druge nevarnosti, ki poleg carin grozijo EU ob sedanjem ameriškem rušenju pravil in ureditve globalnega sistema, ki so ga ZDA same pomagale vzpostaviti.
