V provinci Liaoning so geologi naleteli na nahajališče, ocenjeno na 166 milijard evrov. Odkritje prihaja v času, ko Peking in centralne banke po svetu mrzlično kopičijo zlato kot ščit pred globalno negotovostjo.
V hribovitem zaledju severovzhodne Kitajske, regije, ki je bila zgodovinsko znana bolj po težki industriji in premogu kot po bleščečem bogastvu, so našli neverjetne zaloge zlata. Kitajsko ministrstvo za naravne vire je potrdilo odkritje, ki ga strokovnjaki že označujejo za največjo najdbo zlata v zgodovini Ljudske republike Kitajske po letu 1949.
Globoko pod površjem nahajališča Dadonggou naj bi ležalo kar 1444 ton zlata. To odkritje ni pomembno zgolj zaradi Kitajske, pač pa gre za kompleksno pripoved o industrijski moči, strateških rezervah in geopolitičnem pozicioniranju v času, ko svetovno gospodarstvo išče varno zavetje.
Medtem ko naslovi medijev izpostavljajo vrtoglavo vrednost nahajališča – ocenjeno na več kot 166 milijard evrov – geološko poročilo razkriva bolj niansirano sliko, značilno za sodobno rudarstvo. Zlato je ujeto v kar 2,58 milijarde ton rudnine s povprečno vsebnostjo le 0,56 grama na tono.
Ultra veliko nahajališče
To uvršča nahajališče v kategorijo ultra velikih, a nizkocenovnih virov. Za inženirje to pomeni monumentalen izziv: premikanje gora kamenja za pridobivanje mikroskopskih delcev plemenite kovine. Kljub nizki koncentraciji so kitajske oblasti samozavestne. Državno podjetje je v rekordnem času konmonulo študijo izvedljivosti.
V operaciji, ki spominja na vojaške manevre, je več kot tisoč tehnikov in delavcev v zgolj 15 mesecih prečesalo območje in potrdilo potencial nahajališča. Hitrost, s katero je Peking mobiliziral vire za to raziskavo, priča o strateški prioriteti, ki jo partija pripisuje neodvisnosti pri oskrbi s surovinami.
Odkritje v Liaoningu ne bi moglo priti v bolj primernem trenutku za Peking. Svetovni trg zlata doživlja renesanso, ki jo poganjajo strah pred recesijo, šibkost ameriškega dolarja in nepredvidljive geopolitične razmere. Cena zlata je od začetka leta poskočila za več kot 50 odstotkov, kar je trend, ki ga ne poganjajo le zasebni vlagatelji, temveč predvsem državne institucije.
Kitajska, ki je že leta največja proizvajalka in potrošnica zlata na svetu, se sooča z nenasitnim domačim povpraševanjem. Leta 2024 je država proizvedla 377 ton zlata, vendar ga je porabila kar 985 ton. Ta razkorak med proizvodnjo in porabo je ahilova peta, ki jo želi Peking z novimi nahajališči, kot sta Dadonggou in nedavno odkrito nahajališče v provinci Hunan, sanirati.
Ekonomsko vprašanje
Analitiki opozarjajo, da to ni zgolj ekonomsko vprašanje. Zlato ostaja pomembno zavarovanje proti sankcijam in finančni izolaciji. Večje ko so domače rezerve, manj je Kitajska ranljiva zaradi nihanja mednarodnih valutnih trgov.
Liaoning je samo en delček v globalnem mozaiku. Po vsem svetu centralne banke pospešeno zamenjujejo dolarske rezerve za zlato. Zanimivo je, da v tej tekmi ne prednjači samo Kitajska. Poljska je denimo v letu 2024 presenetila trge z nakupom skoraj 90 ton zlata, s čimer je v določenem obdobju presegla celo uradne nakupe Pekinga.
Vendar pa je kitajski zlati apetit edinstven zaradi svoje dvojnosti: poganja ga tako država kot rastoči srednji razred. V času nepremičninske krize in nestanovitnih borznih trgov se kitajski državljani množično zatekajo k nakupu zlatih palic in kovancev kot edinemu zanesljivemu hranilcu vrednosti.
Kljub pompozni najavi velikosti in vrednosti odkritja Peking ostaja zvest svoji tradiciji tajnosti. Natančna lokacija rudnika ostaja državna skrivnost, znano je samo, da leži nekje v vzhodnem delu province Liaoning. Ta tančica skrivnosti služi dvojnemu namenu: varovanju strateške infrastrukture in ohranjanju nadzora nad informacijami, ki bi lahko vplivale na lokalne cene zemljišč ali povzročile nenadzorovan pritok iskalcev sreče.
Medtem ko se bo rudarjenje v Liaoningu šele začelo, je sporočilo jasno: Kitajska ne namerava prepustiti svoje finančne prihodnosti naključju.
