Slovenska policija je lani zaznala za kar 27,5 milijona evrov škode na področju spletnih goljufij oziroma kibernetskega kriminala. Gre seveda le za škodo, ki so jo zaznali prek prijavljenih primerov, še veliko večja pa je škoda, ki je oškodovanci niti ne prijavijo, pogosto tudi zato, ker jih je sram svoje naivnosti, lahkomiselnosti ali pohlepa.
Rekordna škoda
Skoraj polovico prijavljenih škod predstavljajo kriptoinvesticijske prevare, naraščajo pa tudi primeri ljubezenskih prevar, kjer pretkani goljufi od žrtev zvabijo denar z igranjem na čustva in sočutje, goljufije pri spletnih nakupih ter zlasti lažna in zlonamerna sms-sporočila, s katerimi skušajo goljufi, ki se izdajajo za banke ali dostavne službe, priti do podatkov mobilne denarnice ali kreditne kartice. Takih primerov je bilo precej tudi ob nedavni združitvi NKBM in SKB banke v OTP banko.
»Digitalizacija naših življenj goljufom omogoča, da zlahka pridejo do naših osebnih podatkov in nas z manipulativnimi sporočili prepričajo o dejanjih, ki jim omogočijo uspešno izvedbo kraje,« opozarja vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT Gorazd Božič.
Letos so bili goljufi očitno še uspešnejši kot lani, saj so 27,5-milijonsko mejo presegli že do novembra. »Ideja je tlela že nekaj časa, prav podatek o tako veliki škodi zaradi kibernetskega kriminala nas je poleg stalnih vprašanj naših obiskovalcev spodbudil, da smo se vprašali, kako lahko kot muzej prispevamo k izobraževanju javnosti o tej pereči temi. Odločili smo se, da pripravimo razstavo, katere cilj je obiskovalcem ponuditi vpogled v kompleksnost prevar ter jih ozavestiti o pomembnosti varovanja osebnih podatkov in finančnih sredstev,« je pojasnil Matko Mioč, direktor muzeja bančništva NLB MUZA, kjer si je do 31. decembra mogoče ogledati razstavo z naslovom Denar in kriminal – tekma brez konca.
Dolga zgodovina prevar
Razstava prikazuje zgodovinski razvoj finančnih prevar od antičnih časov do današnjih dni ter vsa področja kriminala, povezana z denarjem: od ponarejanja, ropov in vlomov do analognih in spletnih prevar. »Tovrstni kriminal je z nami od nekdaj. Vsekakor v človeku tiči drobec temne strani, ki nas sili k temu, da zaobidemo družbene ali institucionalno sprejete dogovore, zaradi česar potrebujemo različne varovalke. Vsem področjem kriminala, povezanega z denarjem in financami, je skupno to, da že od nekdaj poteka tekmovanje v tem, kdo bo boljši, hitrejši, bolj pretkan, bolj daljnoviden: tisti, ki poskuša premoženje zavarovati, ali tisti, ki se poskuša do njega nelegalno dokopati. Razstava omogoča, da se opremimo z znanjem, informiramo in zaščitimo, preden bo prepozno. Če dosežemo zgolj to, da se naslednjič, ko prejmemo nekoliko nenavadno sporočilo, ustavimo in najprej preverimo, ali je slučajno zlonamerno, potem smo zmagali,« razlagajo tematiko in naslov »razstave, ki ukrade pozornost«, v NLB MUZA.
»Naš muzej je dolžan nagovoriti temo, ki nenehno buri domišljijo, prehaja v književnost in filme ter nas spremlja kot senca. Vsi smo lahko žrtve takega kriminala, saj se nimamo časa ukvarjati s preventivo, ki je je sicer veliko, ker moramo slediti svojemu dnevnemu ritmu. S to tematiko se žal ukvarjamo šele, ko je škoda že narejena. Ljudi želimo zdramiti, saj smo navsezadnje vsi odgovorni za bankovec, ki ga imamo v žepu, a večina nikoli ne preveri svojih bankovcev. Na razstavi tudi učimo ljudi, kako lahko to počnejo, saj imajo možnost ugotoviti, kateri bankovec je ob devetih ponaredkih pravi. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi ponarejeno večkilogramsko zlato palico, ter primere ponaredkov iz bolj ali manj davne zgodovine,« predstavlja nekatere zanimivosti in eksponate, ki so jim jih posodili tudi iz muzeja slovenske policije, kustosinja razstave Urška Purg.
Nova orodja
»Ponarejanje je staro, kot je star denar. Pojavljali so se ponarejeni stari kovanci, ki so bili namesto s kovanjem narejeni z ulitjem in le s tanko plastjo zlata ali srebra, pa ponarejeni bankovci iz časov Jugoslavije, ki smo jih lahko prepoznali po drobnem napisu Črna sora namesto Črna gora. Ponarejevalci so praviloma zelo vešči svojega poklica, ustvarjalni in hitri. Ni pa hiter zaslužek njihov edini motiv, lahko je bilo to tudi škodovanje gospodarstvu, kot v času druge svetovne vojne, ko je Nemčija s ponaredki skušala povzročiti inflacijo v Veliki Britaniji. Ponarejanje je tudi napad na državni sistem, zato so države vselej strogo kaznovale ponarejevalce. V starem Rimu in srednjem veku je bila za ponarejanje zagrožena celo smrtna kazen, tudi s križanjem, in zaplemba premoženja. Zdaj je pri nas za spravljanje ponaredka v promet zagroženo od nekaj mesecev do osem let zapora, za velike količine pa se kazni še povečajo,« pouči Alenka Miškec, vodja numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju Slovenije.
Spletne prevare dandanes za bančni sistem predstavljajo celo večje tveganje kot slabi krediti, zato NLB vlaga več kot 150 milijonov evrov v digitalni razvoj, kibernetsko varnost, varnostne mehanizme in ozaveščanje javnosti. S pojavom umetne inteligence se prefinjenost spletnih prevar še povečuje, saj je z novimi orodji tudi zlikovcem zlahka na voljo uporaba bolj pravilne slovenščine, kot so jo spletni goljufi sicer nekoliko okorno, a vseeno pogosto uspešno, uporabljali v razvpitih primerih nigerijskih prevar. Nove tehnologije bodo resda po svoje pripomogle tudi k odkrivanju prevar in varovanju pred goljufijami, a tudi policija priznava, da so goljufi vedno korak pred njimi, saj policija ukrepa šele, ko se vedno nove prevare že pojavijo in zgodijo. Tekma med prevaranti in varuhi, v katero smo tudi mimo volje vključeni vsi, se bo torej še dolgo nadaljevala.
