Včasih se zdi, da prav vsak november prinese novo, skoraj apokaliptično vremensko napoved. Spletni portali, ki jih z veliko vnemo povzemajo tudi številni domači mediji, tekmujejo v napovedovanju »zime stoletja«, »snežnega potopa« ali, kot v zadnjih dneh, prihoda brutalnega mraza zaradi dramatičnega dogajanja visoko nad Arktiko. Tudi letos ni nič drugače. Pojavile so se napovedi, ki temeljijo na dogodku, znanem kot »redko zgodnje segrevanje stratosfere«, ki naj bi destabiliziralo, pretrgalo polarni vrtinec in poslalo ledeno sapo nad dele Evrope.
Kot bržkone ve vsakdo, ki je lani v Sloveniji razočarano čakal na obljubljen sneg, so te globalne napovedi pogosto samo del zgodbe. Meteorologija je v resnici kompleksna igra globalnih silnic in lokalnih dejavnikov, in kar velja za London ali Berlin, pogosto ne drži za Ljubljansko kotlino ali slovenske doline.
In medtem ko napovedi o mrazu te dni vneto polnijo naslovnice spletnih portalov, so slovenski meteorologi pri agenciji za okolje Arso veliko bolj umirjeni. Njihova analiza istih globalnih modelov kaže povsem drugačno sliko za naše kraje. Kje je torej resnica? Da bi jo našli, moramo najprej razumeti, o čem sploh govorimo. Kaj je torej ta zloglasni polarni vrtinec in zakaj bi nas moralo zanimati, kaj se dogaja 30 kilometrov nad našimi glavami?
To ni nevihta
Polarni vrtinec namreč ni nevihta, ki bi potovala. Ni nekaj, kar pride k nam. Pri Arso ga opisujejo kot obsežen vremenski sistem oziroma splošno kroženje zraka v ozračju. Predstavljajte si ga kot velikansko, večplastno vrtavko hladnega zraka, ki se vrti nad severnim polom in sega vse tja do približno 45. stopinje geografske širine. Ta vrtinec obstaja na več nivojih atmosfere. Spodnji del, v troposferi, je tisti, kjer se odvija večina vremena, ki ga poznamo. Zgornji, močnejši del pa biva visoko nad njim, v stratosferi, suhi plasti, ki je tudi dom ozonske plasti. Oba dela sta povezana in skupaj tvorita zimsko cirkulacijo.
Zakaj nastane? No, glede tega pojasnjujejo, da se vrtinec na severni polobli okrepi predvsem pozimi, ko se ozračje nad Arktiko zaradi pomanjkanja sončne svetlobe močno ohladi, medtem ko južneje, v naših zemljepisnih širinah, ohladitev ni tako izrazita. Ta temperaturna razlika poganja močne zahodne vetrove, ki obdajajo pol. Rob vrtinca imenujemo polarna fronta, ki hladno polarno maso ločuje od toplejše, južnejše.
Za nas, prebivalce srednjih geografskih širin, je ključna moč tega vrtinca. Lahko si ga predstavljamo kot zid ali ograjo, ki se vrti okoli polarnega območja in v notranjosti zadržuje ledeno hladen zrak. Ko je polarni vrtinec močan in stabilen, so ti zahodni vetrovi močni in potujejo v bolj ali manj ravni liniji. Ta močan zid učinkovito zaklene arktični mraz daleč na severu. Za nas v Evropi to običajno pomeni blago zimo, saj prevladujejo zahodni vetrovi, ki prinašajo vlažen in relativno mil zrak z Atlantika.
Prava vremenska drama pa se zgodi, ko vrtinec oslabi ali se pretrga. Takrat ta zid pade. Reaktivni tok začne vijugati, potem se upočasni in dovoli, da se deli ledene zračne mase, ki so bili prej ujeti, razlijejo daleč na jug. To so trenutki, ko lahko polarna zračna masa doseže ZDA, Evropo ali celo Sibirijo, od koder lahko vzhodni vetrovi prinesejo mraz tudi k nam. Za ljubitelje prave zime s snegom in mrazom je šibek, razbit polarni vrtinec natanko tisto, kar si želijo.
Nenadno segrevanje stratosfere
In prav takšna oslabitev je v središču trenutnih napovedi. Vremenoslovci so pozorni na dogodek, ki smo ga že omenili in ki mu pravijo nenadno segrevanje stratosfere (angleško Sudden Stratospheric Warming ali SSW). To je, kot pojasnjuje Arso, eden od dejavnikov, ki lahko zelo vplivajo na moč polarnega vrtinca. Gre za močan in hiter dvig temperature visoko v stratosferi, več deset kilometrov nad polom.
Predstavljajte si, da močni vremenski sistemi blizu tal s svojo energijo »brcnejo« navzgor in ta energija potuje v stratosfero. Tam ta energija zmoti in upočasni vrtenje stratosferskega vrtinca. Začne se ustvarjati območje visokega zračnega tlaka, ki dobesedno stisne ali celo razdeli hladen vrtinec. In prav to se, sodeč po napovedih, dogaja oziroma se bo zgodilo. Tuji portali poročajo o redkem zgodnjem segrevanju, ki se pojavlja v napovedih. Te pa kažejo na nenavadno zgodnjo oslabitev stratosferskega vrtinca v prihodnjih tednih, ki bi njegovo moč potisnila v bližino rekordno nizkih vrednosti za ta čas v letu.
Ta dogodek je pomemben, ker se njegovi učinki s časovno zakasnitvijo običajno prenesejo navzdol. Oslabitev zgoraj vodi v oslabitev spodaj. In oslabljen spodnji vrtinec pomeni odprta vrata za mraz. Vprašanje, ki si ga vsi zastavljajo, pa je – kam točno bodo ta vrata vodila?
Tu se zgodbi o vremenski apokalipsi in znanstveni treznosti začneta razhajati. Oslabitev polarnega vrtinca ne pomeni, da bo mraz zajel celotno severno poloblo. Običajno se vrtinec razcepi na dva ali več manjših vrtincev hladnega zraka, ki se odpravijo vsak na svojo pot. Ta je odvisna od drugih velikih vremenskih igralcev, kot so območja visokega zračnega tlaka (anticikloni), ki delujejo kot usmerjevalniki.
Mednarodni portal severe-weather.eu, ki je vir mnogih dramatičnih napovedi, sicer omenja Evropo, toda podrobnejši pogled pokaže veliko večjo prepričljivost glede Severne Amerike. Poročajo o močnem vplivu na Združene države, Kanado in dele Evrope. Njihove napovedi kažejo na močan izbruh hladnega polarnega zraka predvsem čez severne, osrednje in vzhodne dele ZDA. Tudi drugi modeli, kot je kanadski CanSIPS, kažejo podoben vzorec vdora mraza globoko v ZDA.
Ko gre za Evropo, je napoved veliko bolj meglena. Portal omenja »podporo za hladno anomalijo nad severnimi in osrednjimi deli ter nad Združenim kraljestvom«. Hkrati priznavajo, da drugi modeli, na primer ameriški GEFS, kažejo šibkejši hladni signal za Evropo, ki je omejen večinoma na severovzhod, medtem ko bi bil preostanek celo v toplejši anomaliji. Zaključek analize je zgovoren: »Običajno ima Severna Amerika pogosteje več koristi od takih dogodkov kot drugi deli severne poloble.«
Oslabitev da, hud mraz – ne
In natanko to potrjujejo slovenski meteorologi. Tudi Arso v svoji analizi, objavljeni na spletni strani, omenja, da nekateri izračuni nakazujejo oslabitev polarnega vrtinca. Vendar je njihov zaključek povsem drugačen od tistega, ki si ga želijo ljubitelji zime pri nas. Pravijo takole: »Tak razvoj vremenske situacije bo zimo prinesel predvsem v Kanado in ZDA.« Analizirali so izračune vodilnega evropskega modela ECMWF, ki velja za enega najbolj zanesljivih. Ti izračuni kažejo negativno temperaturno anomalijo (torej hladneje od povprečja) »samo na severu Evrope«.
Kaj pa Slovenija? »Naši kraji,« piše Arso, »po trenutnih izračunih v naslednjih tednih ostajajo nad povprečjem.« Tudi izračun ameriškega modela GFS, ki ga omenjajo, za Evropo kaže manjšo hladno anomalijo.
Sklepna misel slovenskih strokovnjakov ne pušča veliko prostora za dvom: »Tako lahko zaključimo, da trenutna oslabitev polarnega vrtinca najverjetneje ne bo imela pomembnega vpliva na razvoj zimskega vremena pri nas. Bo pa močnejšo ohladitev prinesla v dele Severne Amerike.«
Medtem ko torej na območjih prek Atlantika morda res pričakujejo zgodnjo in mrzlo zimo, se zdi, da bo pri nas vreme v prihodnjih tednih teklo po bolj ustaljenih, za november morda celo preveč toplih tirnicah. Ko odmislimo stratosfersko dramo, nam ostanejo bolj umirjene, lokalne napovedi.
Arso napoveduje precej običajen poznojesenski scenarij. Po nižinah z meglo ali nizko oblačnostjo, čez dan sončno. Na vreme pri nas bo vplivala bližina odcepljenih višinskih jeder hladnega zraka. To so precej običajni vremenski vzorci, ki nimajo neposredne povezave z velikim polarnim vrtincem. Prve omembe vredne padavine se po teh izračunih nakazujejo šele v začetku tretjega novembrskega tedna, nekje od 17. dalje. Toda tudi tu navdušenja za sneg ni na vidiku. Arso opozarja: »Trenutni izračuni kažejo, da bodo temperature previsoke za sneg do nižin.«
Kaj pa zima na splošno? No, tudi tu se zdi, da so globalni signali, ki jih vidijo slovenski meteorologi, v nasprotju z željami po sneženi idili. Arso se znova opira na dolgoročne sezonske izračune modela ECMWF. Ti modeli, ki so bili izračunani v začetku novembra, kažejo, da bodo letos pozimi temperature v južni Evropi, kamor sodimo, nadpovprečne.
Zgodba o polarnem vrtincu je tako popoln primer tega, kako lahko isti globalni vremenski pojav sproži povsem različne posledice in še bolj različne interpretacije. Medtem ko je stratosfersko segrevanje nedvomno dramatičen in za meteorologe fascinanten dogodek, se zdi, da bo njegova posledica – mraz – tokrat usmerjena drugam. Medtem ko bodo prebivalci Čikaga ali Toronta morda res potrebovali dodatne sloje oblačil, bomo mi v Sloveniji, kot kaže, še naprej bolj skrbno spremljali meglo po nižinah in upali na vsaj nekaj sonca. Vremenske napovedi, ki obljubljajo sneg in mraz, so vedno dobro brane, vendar sta znanstvena treznost in natančna analiza podatkov tisti, ki nas na koncu obvarujeta pred razočaranjem. Za zdaj kaže, da bo polarna pošast svojo jezo stresala predvsem na drugi strani oceana.
