Ko se je v nedeljo zjutraj nad južnim delom Sicilije po neusmiljenem deževju razkadila gosta megla, prebivalci mesta Niscemi niso zaslišali samo običajnega kapljanja z napuščev, pač pa tudi pritajeno, grozeče pokanje zemlje – zvok, ki napoveduje počasno smrt soseske.
V tem zgodovinskem mestu, ki stoji na vrhu planote nad rodovitno dolino Gela, se je sprožil masiven zemeljski plaz, ki zdaj grozi, da bo v globino potisnil celotne stanovanjske predele. Kilometrska gmota blata, kamenja in razmočene prsti se premika počasi, kar je po besedah strokovnjakov skoraj bolj grozljivo od nenadne katastrofe.
Geologija strahu
Niscemi se že leta sooča s krhkostjo svojega terena, toda nedavni ekstremni vremenski dogodki so situacijo prignali do vrelišča. Italijanske službe za civilno zaščito so razglasile izredno stanje, medtem ko inženirji na terenu bijejo bitko s časom in fiziko.
Mešanica gline in peska pod mestom je ob ekstremnih padavinah postala tekoča podlaga. Glavne prometne žile, ki povezujejo mesto z ostalim delom otoka, so razpokane, nekatere so se pogreznile za več metrov.
Številne družine so bile primorane zapustiti svoje domove z najnujnejšimi potrebščinami, saj so se na stenah njihovih dnevnih sob pojavile razpoke, skozi katere je bilo mogoče videti nebo.
Več kot dež
Čeprav so neposredni krivec obilne padavine, strokovnjaki opozarjajo na širši kontekst. Sredozemlje postaja žarišče podnebnih ekstremov, kjer se dolga sušna obdobja končajo z uničujočimi neurji. V Niscemiju se ta globalen trend zrcali v lokalni tragediji.
»Tukaj ne gre več le za vprašanje 'če', temveč 'kdaj',« je povedal eden izmed lokalnih geologov, ki nadzorujejo premikanje pobočja. »Narava si jemlje nazaj prostor, ki ga je človek poskušal ukrotiti z betonom in asfaltom.«
Trenutno stanje v občini ostaja kritično, prebivalci pa z grozo opazujejo, kako se njihova dediščina in trud generacij spreminjata v prah in ruševine.
Milijarda evrov
Italija je sicer razglasila izredne razmere: Ciklon Harry pa je po ocenah povzročil za več kot milijardo evrov škode. Najhuje so jo skupile Sicilija, Kalabrija in Sardinija. Neurje je prineslo neusmiljeno deževje in valove, visoke do devet metrov. Ti so uničili ceste, prebili obalne nasipe in dobesedno odplaknili številna obmorska letovišča.
Samo Sicilija beleži za okoli 740 milijonov evrov škode, predsednik dežele Renato Schifani pa opozarja, da bi končna številka lahko bila dvakrat višja.
Italijanska vlada je sprostila začetnih 100 milijonov evrov za nujno pomoč, minister za civilno zaščito Nello Musumeci pa napoveduje obsežno obnovo infrastrukture.
