Ob vsakem koncu leta si zaželimo zdravja, sreče in vse dobro. A leto se nato odvrti po svoje in tudi pregled letošnje kronike dokazuje, da prilika še vedno dela tatu, da smo pod kožo vsi krvavi in da nesreča nikoli ne počiva. Spremljali smo lahko odmevna sojenja, tudi letos so sodišča izrekla najvišjo možno 30-letno zaporno kazen. Zgodila se je tragedija v Novem mestu, v gorah je do 10. decembra umrlo že 49 ljudi, na cestah pa 90 ali 22 več kot v enakem obdobju lanskega leta. Zgodili sta se dve tragični letalski nesreči, v katerih sta pilota strmoglavila in za vedno ostala na območju Velike planine ter Čepovana.

Zloglasni kavaški klan

Ljubljansko okrožno sodišče je celo leto zaposlovalo eno najbolj odmevnih sojenj v zadevi Kavaški klan. Klan, ki je poznan po preprodaji orožja in drog ter likvidacijah in mučenjih svojih neposlušnih članov ali članov konkurenčnih kartelov, se je na slovenskem sodišču znašel zaradi umora Danijela Božića in poskusa umora Žarka Tešanovića. Omenjena naj bi leta 2019 hudodelska združba poskušala ugrabiti v Ankaranu, potem ko je iz skladišča na Gorenjskem izginilo za poldrugi milijon evrov kokaina. Tešanović se je rešil, Božićevo truplo pa je policija dva tedna kasneje našla zakopano v gozdu na Okroglem na Gorenjskem. Sojenje peterici slovenske celice kavaškega klana, med njimi naj bi največjo vlogo imela brata Klemen in Blaž Kadivec, zaradi obsežnosti procesa poteka na Gospodarskem razstavišču, občasno ga zaradi zagotavljanja varnosti preletavajo helikopterji, v sodni dvorani in na hodnikih za varnost skrbijo do zob oboroženi specialci in kopica pravosodnih policistov. Pred zaključkom sojenja in pravnomočnostjo sodbe bomo najverjetneje praznovali še kakšno novo leto.

Eden najtežjih dni: ponedeljek, 20. januarja

Omenjeni dan je bil eden najtežjih v letošnjem letu. Malo po 19. uri je v največjem slovenskem premogovniku v Velenju na globini 470 metrov v jamo vdrla mešanica mulja in vode ter zasula tri rudarje. Prvega so našli še isti dan, do preostalih dveh ponesrečencev so se prebijali naslednja dva dneva, prekopati so morali na tone materiala. Tragična smrt treh mladih rudarjev je Šaleško dolino zavila v veliko žalost, ljudje so se tri dni ob večerih zbirali pred spomenikom Rudar v Velenju. Šlo je za najhujšo rudarsko nesrečo v Sloveniji po letu 2003.

Veliko prahu je letos dvignilo tudi razkritje časopisa Dnevnik o zlorabah v športu. Varovanke nekdaj čislanega trenerja juda Marjana Fabjana so po letih osebnih stisk spregovorile in razkrile tudi njegovo domnevno temnejšo plat: spolne zlorabe ter fizično in psihično nasilje. Svojega nekdanjega trenerja je policiji doslej prijavilo šest nekdanjih tekmovalk. Kriminalisti so ga tožilstvu ovadili zaradi kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Afera je trenutno v fazi predkazenskega postopka.

Odmevalo je tudi sojenje Tei Kotnik, mami še ne dveletnega otroka, ki je umrl v pregretem avtomobilu, parkiranem na vročem soncu, in njenemu partnerju Timu Novaku. Čeprav je od vložitve obtožnice minilo že dve leti, primer še ni zaključen, zaradi izteka pripornega roka sta obtožena mama in njen partner na prostosti, je pa primer razgalil, v kakšnih razmerah živijo nekateri otroci.

Afera Trenta

Leto, ki se izteka, je postreglo tudi s sojenjem, na katero so ljudje romali z avtobusi. Aprila, na veliki petek, ko je bil na celjskem okrožnem sodišču predviden izrek sodbe v nepremičninski aferi Trenta (parceli v Trenti se je vrednost v nekaj letih čudežno potrideseterila), v katero je bil vpleten prvak SDS Janez Janša, se je pred sodiščem zbrala množica njegovih podpornikov. In nato bučno slavila, saj je sodnica vpletene oprostila obtožb. Sodba še ni pravnomočna, nanjo se je pritožil tožilec, kar pomeni, da bomo o njej zagotovo še pisali. Vrata sodišč so letos odpirali tudi drugi znani obrazi. Nekdanja kmetijska ministrica Andreja Pivec je priznala krivdo v aferi Spirit, nekdanji direktor nekdanje banke Nova KBM Matjaž Kovačič je bil zaradi spornih dodeljevanj kreditov za nepremičnine na Hrvaškem na prvostopenjskem sodišču obsojen na tri leta zapora. Zaradi obtožb o fizičnem in psihičnem trpinčenju nekdanje partnerice in uvedbe predkazenskega postopka je jeseni s poslanskega mesta odstopil poslanec Jani Prednik, zaradi nasilja v družini se je moral zagovarjati nekdanji slovenski nogometni reprezentant Tim Matavž.

Trideset let

Sodišča so tudi letos izrekala najvišje zaporne kazni. Trideset let zaporniškega življenja je pred Tomažem Arkliničem, na videz nedolžnim soprogom, ki obupano išče svojo pogrešano ženo in mater štirih otrok. A izkazalo se je, da ji je med pogrešane pomagal kar sam, pri tem pa mu je asistirala njegova sodelavka in intimna prijateljica. Pod pretvezo, da jo pelje na obletnico poroke, jo je povabil v velnes, nato na pico, zatem pa naravnost pod nož. Ko sta se vračala domov, je namreč zavil na odročno pot, kjer je njegovo ženo z nožem napadla njegova sodelavka Aleksandra Škamlec. Truplo sta skupaj zakopala v kup gnoja in ga prekrila s slamo, nato pa umor poskušala prikriti z lažnim poslovilnim pismom. Aleksandra Škamlec je umor priznala in bila obsojena na 28 let zapora, Arklinič, ki se je zagovarjal z molkom, pa je bil na koncu obsojen na najdaljšo možno zaporno kazen. »Gre za enega najtežjih kazenskih primerov na ptujskem sodišču, tako zaradi dejanskega stanja kot zaradi izjemno zavržnega ravnanja obeh obsojencev. Z vidika slovenske sodne prakse izstopa tudi način izvršitve kaznivega dejanja – primer, ki bi ga prej pričakovali v kriminalnem romanu kot v resničnem življenju,« je po izreku sodbe sredi maja dejala višja državna tožilka Teja Kukovec Belšak.

Tridesetletno zaporno kazen je letos predčasno, po 25 letih, pogojno odslužil Bojan Žalik, prvi Slovenec, obsojen na tako dolgo zaporniško življenje. Za zapahi se je znašel zaradi umora nekdanjega policista in podjetnika Janka Makoterja ter raketnega napada na hišo takratnega komandirja policijske postaje, obenem tudi brata umorjenega. Več kot dvajset let dolge zaporne kazni so letos sodniki dosodili tudi Slovencem, ki so zagrešili umore, uboje, spolno zlorabljali otroke … Večletna zaporna kazen grozi letošnjemu skrunitelju kipa Josipa Broza - Tita v Velenju.

Prižiganje sveč, Novo mesto, Foto: Jaka Gasar / Foto: Foto: Jaka Gasar

Po napadu na Novomeščana Aleša Šutarja je vlada ekspresno sprejela zakon, ki naj bi rešil dolgoletno romsko problematiko na Dolenjskem. / Foto: Jaka Gasar

Aleš Šutar

Zaradi dolgoletnega nereševanja romske problematike se bo leto 2025 v zgodovino vpisalo kot eno bolj tragičnih. Najprej jo je skupil ribniški župan, nato še Novomeščan Aleš Šutar, ki je umrl po napadu nanj pred klubom LokalPatriot, kamor je prišel po sina. Kdo ga je napadel, še ni jasno, a ker so bili v napad udeleženi pripadniki romske skupnosti, so se poglobile tudi napetosti med romskim in neromskim prebivalstvom. Vlada je po burnem dogajanju v Novem mestu po hitrem postopku sprejela tako imenovani Šutarjev zakon, za katerega upa, da bo rešil nakopičene težave. Ali jih bo res, bomo ugotavljali ob kakšnem drugem novem letu. 

Priporočamo