Letošnja pomlad nas je presenetila s hitrim prihodom, saj so nadpovprečne temperature že zgodaj prebudile naravo iz zimskega spanca. Takšno hitro segrevanje pa s seboj prinaša določena tveganja, pred katerimi vseskozi svarijo tudi slovenski vremenoslovci. Kot je ob začetku letošnje meteorološke pomladi opozoril meteorolog Andrej Velkavrh z Agencije RS za okolje (Arso), so v zadnjih desetih letih pozebe spomladi postale kar pogoste, kar je neposredna posledica prav prezgodnjega toplega vremena.
Letošnji prehodi med izjemno toplimi in nato bistveno hladnejšimi dnevi tako znova držijo kmete in sadjarje v negotovosti, prebujena narava pa je izjemno ranljiva zaradi nenadnih prodorov hladnejšega zraka z močnim vetrom. Naši predniki so te pojave zelo dobro poznali in jih skrbno beležili v ljudskem izročilu in pregovorih. Znan je na primer pregovor, ki pravi, da če se v sušcu (marcu) igrajo mušice, malega travna (aprila) vzemi rokavice. To lepo potrjuje zgodovinsko dejstvo, da prehitra toplota pogosto prinese zelo neugoden aprilski mraz in celo pozni sneg. Prav tako bogato izročilo pravi, da če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila, kar lahko ob zgodnjih obilnih spomladanskih padavinah napoveduje bolj sušno poletno sezono. Sezonski vremenski modeli, kot sta evropski ECMWF in britanski UKMO, za prihajajoče tople mesece nakazujejo zelo dinamičen in na trenutke nepredvidljiv razvoj dogodkov, kjer se bodo vročinski valovi hitro izmenjevali z nenadnimi prodori hladnejšega zraka.
Burno vremensko dogajanje?
Čeprav nas trenutno zaposluje predvsem spremenljiva pomlad, se po najnovejši napovedi vremenskega portala neurje.si na globalni ravni pripravlja nekaj veliko bolj drastičnega. V ozadju trenutne nevtralne faze se po najnovejših analizah in modelih nakazuje izjemno močan razvoj El Niña, ki bi lahko v letu 2026 dosegel ali celo presegel rekordne vrednosti. Če bi se te napovedi uresničile, bi lahko govorili o enem najintenzivnejših El Niñev od začetka zanesljivih meritev po letu 1950.
Za Slovenijo in širšo regijo močan El Niño pomeni predvsem večjo vremensko spremenljivost, več padavin v hladnem delu leta in bistveno večjo možnost intenzivnih vremenskih dogodkov. Čeprav se ta pojav razvija daleč na tropskem Pacifiku, njegovi vplivi segajo precej dlje, vse do Evrope. Vpliv sicer ni tako neposreden, kot je v Ameriki ali Aziji, vendar prek obsežnih sprememb v atmosferski cirkulaciji pomembno preoblikuje vremenske vzorce tudi nad našim delom sveta. Eden ključnih mehanizmov, ki krojijo naše vreme, je vpliv na severnoatlantsko oscilacijo in polarni curek. Močan El Niño pogosto spremeni položaj ter jakost teh dveh sistemov, kar lahko nato vodi v bolj spremenljivo in močno nestanovitno vreme nad vso Evropo. To v praksi pomeni, da so lahko vremenski vzorci bolj ekstremni in so obogateni z veliko večjimi nihanji med toplimi in hladnimi obdobji. Glede na trenutne napovedi bi lahko samo letošnje leto in posledično zima 2026/2027 prinesla zanimivo in potencialno tudi zelo burno vremensko dogajanje.
Pogostejše nevihte
Za prihajajoče poletje strokovnjaki opozarjajo, da je signal sicer nekoliko manj jasen, vendar pa lahko prehod iz nevtralnega stanja v vročo fazo El Niña prinese veliko večjo nestabilnost ozračja. To pomeni pogostejše nevihte, ki so lahko tudi zelo močne z lokalnimi silovitimi nalivi, močnimi sunki vetra in celo uničujočo točo. Hkrati se bodo poleti pojavila tudi dolgotrajna obdobja izjemne vročine, saj globalno segrevanje ob močnem El Niñu pogosto še dodatno okrepi temperaturne ekstreme. Ko bomo prešli v jesenski in zimski čas, to za območje Slovenije običajno pomeni predvsem večjo verjetnost za nadpovprečno količino dežja ali snega. Poveča se lahko namreč pogostost obsežnih ciklonov nad Sredozemljem, kar pa prinaša dolgotrajne padavinske epizode in tudi zelo intenzivne nalive. Posledično se izjemno poveča tveganje poplav in razlivanja rek, še zlasti v primeru, da se takšni ekstremni vremenski dogodki večkrat zapovrstjo ponavljajo.
Kar zadeva zimske temperature, so te v času El Niña pogosto nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. To pomeni, da bo po nižinah padlo veliko več dežja kot snega, medtem ko se lahko snežna meja pomakne opazno višje, kot smo vajeni. V visokogorju lahko seveda še vedno zapade ogromno snega, vendar so celostne razmere na smučiščih in v gorah bolj spremenljive. Zimski čas je v času takšnih pojavov pogosto manj stabilen, z veliko manj dolgotrajnimi hladnimi obdobji, saj El Niño v zimskem času pogosto poveča verjetnost za bolj zahodno usmerjen tok nad Atlantikom. To lahko prinese več atlantskih vremenskih motenj proti Evropi, kar se odraža v obliki pogostejših padavin, vetrovnih dogodkov in milejših obdobij, zlasti v zahodni in srednji Evropi.
Kako bo podnebni preobrat pretresel preostali svet
Če se te dolgoročne napovedi uresničijo, bi lahko imel ta prihajajoči El Niño zelo močan vpliv na globalno podnebje. Napovedi za ključno območje El Niña 3.4 kažejo možnost segrevanja nad +2,5 stopinje Celzija do jeseni. Ker se globalna temperatura vedno meri kot kombinacija temperatur zraka nad kopnim in temperature morske površine, imajo takšni ogromni oceanski dogodki na končni rezultat izjemno velik vpliv, pojasnjujejo na neurje.si.
Zaradi tako obsežnega območja nadpovprečno toplih oceanov bi se lahko posledično globalna povprečna temperatura v obdobju 2026–2027 dodatno zvišala. Na regionalni ravni zunaj stare celine bodo učinki še bolj izraziti in uničujoči, saj bi se na primer v delih jugovzhodne Azije, predvsem od Indonezije pa vse do Nove Gvineje, drastično povečalo tveganje hude suše. Po drugi strani bi se nad severnim tropskim Pacifikom lahko okrepila medtropska konvergenčna cona, kar v praksi pomeni več nevihtne aktivnosti in intenzivnejše monsunske razmere. Severni Pacifik, zlasti v bližini Havajev ter ob zahodni obali Severne in Srednje Amerike, bo prav tako beležil močno segrevanje površja oceana. Takšne tople razmere pogosto vodijo v izjemno aktivno sezono tropskih ciklonov v Pacifiku, kar bi lahko pomenilo večje tveganje za številna območja, kot so zlasti Havaji, jugozahod ZDA in pa zahodna obala Mehike. Tudi sezona tajfunov v zahodnem Pacifiku bi se lahko okrepila, kar predstavlja povečano nevarnost za Japonsko, Tajvan, Kitajsko in Korejski polotok.
Omeniti velja še morda edino svetlo točko nad tropskim Atlantikom, kjer bi lahko zaradi povečanega vetrovnega striženja nastalo manj ugodnih pogojev za razvoj orkanov in to bi lahko nekoliko umirilo uničevalno sezono v tem delu sveta. V Severni Ameriki bi se vplivi tega ogromnega sistema posebej izrazili v zimskem času. Subtropski curek (močan pas zahodnih vetrov visoko v ozračju, ki nastane na meji med tropskim in zmernim toplotnim pasom) bi namreč lahko prinesel nadpovprečno količino padavin v jugozahodne dele ZDA ter na Florido, medtem ko bi bili severni deli ZDA in zahodna Kanada verjetno bistveno toplejši in pa predvsem bolj suhi kot običajno.
Čeprav je zelo pomembno poudariti, da podnebni pojav El Niño vremena ne določa neposredno, pa statistično gledano takšni dogodki vseeno povečajo verjetnost določenih ekstremnih vzorcev in prinašajo veliko več dinamike ter resnih vremenskih odstopanj po vsem svetu.
