Ta zgodba sila spominja na dogajanje z Adrio Airways pred leti. Letališka steza na otoku Jersey je bila v četrtek zjutraj nenavadno tiha kot takrat na Brniku. Običajni vrvež, ki ga povzročajo majhna turbopropelerska letala ATR, značilna za regionalne lete, je zamenjala negotovost. Za tisoče otočanov, ki živijo na tem koščku kopnega med Anglijo in Francijo, letala niso luksuz, temveč nujnost – so avtobusi, ki jih vozijo na specialistične zdravniške preglede v Southampton, na poslovne sestanke v londonski City ali na obisk k sorodnikom v Bristol.
Letalska družba Blue Islands, ki je več kot četrt stoletja služila kot ključni most med Kanalskimi otoki in celinsko Veliko Britanijo, je razglasila insolventnost in s takojšnjim učinkom ustavila vse posle.
Novica je odjeknila kot strela z jasnega, ne samo za potnike, temveč tudi za zaposlene. Še teden dni pred zlomom je družba opravila 136 letov in prepeljala na tisoče potnikov. Danes so njihova letala prizemljena, pisarne zaklenjene, prihodnost otoške povezljivosti pa visi na nitki.
Politična izdaja?
Čeprav je bil konec nenaden, so se oblaki nad družbo zbirali že dlje časa. Propad Blue Islands je, tako kot v primeru slovenske Adrie Airways, zgodba o neuspešni povezavi zasebnega kapitala in javnega interesa.
V središču zloma so propadla pogajanja z vlado otoka Jersey. Kot poroča vodstvo družbe, so bili meseci pogovorov o finančni injekciji, ki bi premostila likvidnostne težave, zaman. Na mizi je bil obsežen paket pomoči v višini 8,5 milijona funtov (približno 9,8 milijona evrov), ki bi zagotovil stabilnost prevoznika.
Vendar pa je v zakulisju potekala drugačna realnost. Vlada je na koncu izplačala samo 1,5 milijona funtov, kar je bilo po besedah predstavnikov družbe premalo za preživetje v neusmiljenem okolju letalske industrije, kjer so marže nizke, fiksni stroški pa brutalno visoki. Ta finančni primanjkljaj je bil zadnji žebelj v krsto podjetja, ki ni moglo več servisirati svojih dolgov.
Posledice stečaja so boleče. Približno 100 zaposlenih – pilotov, kabinskega osebja, mehanikov in administrativnega kadra – je čez noč ostalo brez dela. V majhni skupnosti, kot je Jersey, kjer se vsi poznajo, je to velik udarec.
Še širši pa je krog prizadetih potnikov. Trenutni podatki kažejo, da je bilo v sistemu približno 21.000 aktivnih rezervacij. To niso samo turisti, ki so želeli uživati v slikovitih klifih Guernseyja. Med njimi so, kot rečeno, pacienti, ki potrebujejo nujno zdravljenje na celini, študentje, ki se vračajo na univerze, in poslovneži, ki vzdržujejo finančni sektor otoka – motor lokalnega gospodarstva.
Reševanje v sili
V vakuumu, ki je nastal po propadu Blue Islands, se je začela mrzlična bitka za zapolnitev praznine. Konkurenca se je odzvala s preračunljivo solidarnostjo. Letalski velikani, kot sta British Airways in nizkocenovni easyJet, so hitro napovedali sprostitev dodatnih kapacitet in uvedbo reševalnih tarif za nasedle potnike.
Propad Blue Islands odmeva dlje od Rokavskega preliva, ker je v resnici simptom širše krize regionalnega letalstva v Evropi. Medtem ko se veliki prevozniki konsolidirajo in osredotočajo na dobičkonosne glavne linije, manjše regije in otoki ostajajo ranljivi. Podobno kot je v Slovenji.
Dogodek postavlja neprijetno vprašanje: ali je zračna povezljivost javna dobrina, ki jo mora država za vsako ceno ščititi, ali pa tržna storitev, ki sme propasti? Za prebivalce Jerseyja in Guernseyja odgovor na to vprašanje trenutno ni akademski – je eksistenčen.
