»Vsem tistim, ki ne veste, kaj pomeni biti knap! Rudar oziroma knap ne more biti vsak. Preživeti osem ur vsak sleherni dan 400 metrov pod površjem je nekaj posebnega, nekaj, kar težko opišem z besedami. Vsak dan, ko se odpraviš od doma, se zavedaš, da morda zadnjič objemaš svojega otroka, zadnjič poljubiš svojo drago. Prav vsak sleherni dan je enak. Ko stopiš v 'šalo' in se spuščaš v temno jamo, se zavedaš, da si morda trenutek nazaj zadnjič zrl v ta svetli dan. Prav vsak dan je poseben, saj ne veš, kaj ti mati narava pokloni ravno tisti dan. Lahko se prav tisti dan zgodi stebrni udar, lahko prav vsak dan izbruhne plin na plan in prav vsak dan ti lahko takrat pomaga le kamerad. Ko se izmena konča in ko knap stopi v beli dan, je to zanj najsrečnejši trenutek, saj se takrat odpravi k svoji družini in z njo preživi morda zadnji dan, kajti že jutri ga spet čaka prav isti sleherni dan. Srečno, kameradi!« Tako nas je ob največji rudniški nesreči v zadnjih desetletjih v Sloveniji opomnil Asmir Bećarević, predstavnik sindikata delavcev rudarstva in energetike, nekdanji rudar in aktivist.
Med kamerade in k svojim družinam se ne bodo več vrnili 49-letni Aleksander Judež iz Gaberk v občini Šoštanj, 33-letni Dejan Črep iz Paškega Kozjaka v občini Velenje in 28-letni Mitja Stropnik iz vasi Skorno v občini Šoštanj. V ponedeljek, 20. januarja, zvečer jih je pokopal vdor mokre gline v jami Preloge, medtem ko se je 11 njihovim bratom v zadnjem trenutku uspelo rešiti.
»Aleksander je bil steber naše skupnosti. Vedno je pomagal, ko smo ga potrebovali, in s svojo prisotnostjo vlival moč in upanje,« so predanega rudarja in gasilca Aleksandra Judeža opisali v domači krajevni skupnosti Gaberke. V Premogovniku Velenje je delal skoraj 30 let, nazadnje kot rudarski nadzornik. Dejan Črep je svojo delovno pot v premogovniku začel kot pripravnik marca leta 2012, istega dne kot Mitja Stropnik. Nazadnje je delal kot kombajnist. Veljal je za zanesljivega, delavnega in spoštovanega sodelavca, v kolektivu knapov je pustil močan pečat. Za sabo je pustil še ne petletno hčer. Tudi Mitjo so poznali po delovni vnemi, odgovornosti in zanesljivosti, ki so mu bile v ponos, navdihovale pa so tudi vse njegove sodelavce. Brez očeta je ostala še ne dveletna hči.
V črnino zavita dolina
Sveč v spomin na tri kamerade pred premogovnikom in kipom rudarja na Titovem trgu v Velenju ni mogoče prešteti. V Šaleški dolini skoraj ni družine, v kateri ne bi kdo delal v rudniku. Prebivalci zato tragedijo še bolj občutijo. »Premogovnik Velenje je srce našega mesta, ki že desetletja utripa zaradi poguma rudarjev. V globinah zemlje tvegajo življenja za dobrobit skupnosti,« so poudarili v občini Velenje.
V petek, na dan žalovanja po vsej državi, se je v Velenju na žalni slovesnosti zbrala množica ljudi, tudi državni vrh, oglasile so se gasilske sirene in ugasnile javne luči. Mesto je ob 19.10 za minuto obstalo in se zavilo v temo. Tudi tako so se poklonili rudarjem, ki so dali svoja življenja za to, da imamo elektriko. »Delo rudarja ni le poklic, je način življenja. Način življenja, ki zahteva znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to so vrline, ki rudarju omogočajo preživetje v spopadu s silami narave. Pogosto se pozablja, da rudarji s svojim trudom v podzemlju poganjajo življenje na površju – in za svoje delo zaslužijo preredko priznano globoko spoštovanje,« je v nagovoru na žalni slovesnosti opomnil generalni direktor premogovnika Marko Mavec.
Vodstvo premogovnika zagotavlja, da družin rudarjev ne bodo pustili na cedilu; pripravili bodo program pomoči za družino vsakega rudarja posebej. V sindikatu in svetu delavcev Premogovnika Velenje pa so že začeli zbirati prostovoljne prispevke za družine pokojnih, s skrbniškimi skladi nameravajo omogočiti dolgoročno pomoč. Prek Škofijske karitas Celje in Rdečega križa lahko pomoč nakaže vsakdo, ki to želi in zmore.
Preiskava nesreče
Je čas reševanja, čas žalovanja in je čas ugotavljanja morebitnih vzrokov za nesrečo. Vodstvo rudnika poudarja, da je velenjski rudnik med najbolj varnimi na svetu in da takšnega vdora mokre gline ni mogoče predvideti z nobenimi raziskavami. Je bilo ustrezno poskrbljeno za varnost, za odvodnjavanje in predhodno prevrtavanje, so upoštevali vse predpise? To bo pokazala analiza rudarskega inšpektorata. Okoliščine nesreče ugotavljajo trije rudarski inšpektorji.
»Dokler inšpekcijski postopek poteka in ugotovitve še niso zaključene, rudarski inšpektorji postopka podrobneje ne bodo komentirali,« so povedali na inšpektoratu za naravne vire in prostor. Prav tako so na delu kriminalisti. Zdaj med drugim potekajo zasegi različne dokumentacije in pogovori z zaposlenimi ter zavarovanje dokazov.
Aprila bo 150 let, odkar so odprli velenjski premogovnik. Danes je tam 1760 zaposlenih. Vse bliže je njegovo postopno zapiranje, pravzaprav naj bi se prvi koraki začeli že letos. Poslovanje premogovnika, predvsem pa Termoelektrarne Šoštanj, je slabo, grozi jima stečaj. Vlada si reševanje Termoelektrarne Šoštanj (Teš), Premogovnika Velenje in Šaleške doline zamišlja na podlagi treh zakonov. Z interventnim zakonom je Teš za obdobje od leta 2025 do 30. aprila 2027 formalno postal izvajalec javne gospodarske službe za ogrevanje Šaleške doline. Tako naj bi se Teš in dobavitelj lignita izognila propadu. Temu prehodnemu zakonu bosta sledila zakon o postopnem zapiranju premogovnika in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Po predlogu je prenehanje izkopavanja premoga v Premogovniku Velenje predvideno do 31. decembra 2033, za dokončanje popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del je predviden 30. junij 2045.
V nastajajočem zakonu o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije bodo po napovedih začrtali prihodnost regije brez kopanja premoga. Snovalci prihodnosti doline omenjajo pravični prehod, nove energetske projekte, sončne elektrarne in drugo zeleno energijo ter nova in bolj varna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, uporabljajo tudi druge strokovno zveneče izraze. Na papirju se vse lepo bere, življenje pa je vse kaj drugega ...
Afera v Spiritu zaradi podeljevanja denarja
Prvi alarmi že zvonijo. Medtem ko Šaleška dolina žaluje, po državi odmeva afera zaradi razpisa javne agencije Spirit prav za pomoč premogovnim regijam pri gospodarskem prestrukturiranju, ki naj bi prineslo nov zagon. Skupna vrednost razpisa je 83 milijonov evrov, a so v Financah razkrili, da sta bili med izbranci tudi povezani podjetji VonPharma SI in Vital QI, ki imata skupaj le pet zaposlenih, dobili pa sta vsako po 10 milijonov evrov.
Agencija Spirit ju je po razkritju morala izločiti, direktor agencije Rok Capl je zaradi domnevnih nepravilnosti odstopil, Spirit pa je vložil ovadbo. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je odredil notranjo revizijo razpisa. Dogajanje je vrglo senco na celoten razpis. Prebivalcem Šaleške doline ne daje opogumljajočih signalov. Upravičeno se sprašujejo, ali bodo v regijo po opuščanju premoga dobili projekte, ki jim bodo izboljšali življenje, ali zgolj projekte za polnjenje žepov izbrancev.
