V odmaknjenih gozdovih južne Španije je bil prvič v zgodovini uradno dokumentiran primerek belega iberskega risa (Lynxpardinus). Odkritje amaterskega fotografa po mesecih vztrajnega sledenja ne pomeni le izjemne naravne redkosti, temveč tudi močan simbol ene najuspešnejših zgodb o ohranjanju vrst v Evropi.
Vrsta, ki je bila še pred dvema desetletjema z manj kot 100 osebki na robu izumrtja, je letos po zaslugi obsežnih programov ponovno uvrščena med ranljive. Pojav te edinstvene živali prihaja kot krona desetletij trdega dela.
»Beli duh« sredozemskega gozda
Osupljive posnetke je ustvaril Angel Hidalgo, ki v prostem času med delom v tovarni gradbenega materiala preiskuje divjino Andaluzije. Hidalgo je sprva na skriti kameri, nastavljeni v bližini mesta Jaén, opazil nenavadno svetlo obarvano žival.
Sledilo je večmesečno potrpežljivo iskanje, ki je fotografa preizkušalo. »Pretekli so tedni in meseci brez uspeha,« je Hidalgo pojasnil medijem. »Večkrat sem bil na robu obupa in sem nameraval odnehati.«
Vztrajnost se je obrestovala prejšnjo sredo, 22. oktobra. »Po deževni noči sem v jutranji svetlobi v daljavi nenadoma zagledal belo gmoto, ki je žarela, kot bi oddajala lastno svetlobo,« je opisal izjemno srečanje. Hidalgo, ki je žival poetično poimenoval »beli duh sredozemskega gozda«, je bil presrečen, da je bil lahko priča temu trenutku.
Znanstveno ozadje
Strokovnjaki, ki so pregledali posnetke, so potrdili, da gre za prvo uradno dokumentacijo levcizma pri tej vrsti. Gre za redko gensko motnjo, ki povzroči delno izgubo pigmentacije kožuha, vendar v nasprotju z albinizmom ne vpliva na pigmentacijo oči.
Čeprav je takšna žival v naravi osupljiv prizor, je zaradi pomanjkanja značilne pegaste kamuflaže, ki risom omogoča zlitje z okolico, tudi bolj izpostavljena. Prikrajšana je za ključno prednost pri lovu in skrivanju pred morebitnimi tekmeci.
Zaradi varnosti in zaščite te edinstvene živali Hidalgo ni razkril njene natančne lokacije. Območje je zdaj pod nadzorom strokovnjakov za varstvo narave, ki bodo žival skušali zaščititi.
Simbol okrevanja vrste
Odkritje »belega duha« je sicer fotografski uspeh, ampak je tudi dokaz širšega okrevanja iberskega risa. Zaradi usklajenih prizadevanj v Španiji in na Portugalskem, ki vključujejo 22 programov za vzrejo v ujetništvu in ponovno naselitev, je Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) letos status vrste izboljšala iz skrajno ogrožene v ranljivo.
Po podatkih španskega ministrstva za ekološki prehod (MITECO) trenutna populacija v naravi šteje okoli 2400 osebkov, med njimi skoraj 470 plodnih samic. Cilj je v prihodnjih letih doseči stabilno populacijo 3500 risov in vsaj 750 plodnih samic.
Glavni nevarnosti za to žival sta nezakoniti lov in predvsem upad populacije divjega zajca, ki je glavni plen iberskega risa.
