V hitrem strateškem zasuku je Sam Altman razglasil »rdeči alarm«. Prevladujoče mnenje v San Franciscu je namreč jasno: udobje monopola je končano, Googlov gemini 3 sili ustvarjalce chatGPT v radikalno preobrazbo.
Dolgo je v prostorih OpenAI vladal občutek nepremagljivosti. Od trenutka, ko je chatGPT konec leta 2022 prvič osupnil svet, je podjetje narekovalo tempo celotni tehnološki industriji. Toda v zadnjih tednih se je ozračje v srcu trenutno najpomembnejšega zagonskega podjetja na svetu drastično spremenilo.
Sam Altman, izvršni direktor OpenAI, je po navedbah virov blizu dogajanja razglasil »rdeči alarm« (code red). Gre za interni termin, ki ima v Silicijevi dolini posebno težo – nazadnje ga je uporabil Google ob prihodu samega chatGPT. Ironija usode je očitna: vlogi sta se zamenjali. Tokrat je Google tisti, ki z novim modelom – poimenovanim gemini 3 – grozi, da bo zasenčil dosedanjega kralja generativne umetne inteligence.
Konec obdobja samozadostnosti
Poročila kažejo, da ne gre zgolj za običajno korporativno motivacijo, temveč za popolno restrukturiranje prioritet. Altman je zaposlenim jasno sporočil, da je trenutno stanje nesprejemljivo v luči napredka, ki ga izkazuje konkurenca, zlasti Google in Anthropic.
Največja žrtev tega novega vojnega stanja? Komercializacija. OpenAI je po poročanju insajderjev zamrznil ali pa vsaj močno potisnil v ozadje načrte za uvedbo oglasov v chatGPT. Dolgo pričakovani oglaševalski model, ki naj bi podjetju prinesel milijardne prihodke in pomiril investitorje, je umaknjen z mize. Sporočilo vodstva je nedvoumno: izdelek mora biti pametnejši, preden postane donosnejši.To je ključni trenutek: prepoznati trenutek, ko podjetje žrtvuje kratkoročni dobiček za dolgoročno preživetje oziroma dominacijo.
Grožnja iz Mountain Viewa
Kaj natančno je sprožilo preplah? Čeprav Google uradno skopari s podrobnostmi, industrijski analitiki opozarjajo, da gemini 3 ne predstavlja zgolj inkrementalne izboljšave. Gre za model, ki naj bi v sposobnosti rezoniranja, multimodanosti (razumevanje videa, zvoka in teksta hkrati) in zanesljivosti presegel trenutne zmogljivosti modelov GPT-4 in GPT-4o.
Alphabet, matično podjetje Googla, je po začetnih spodrsljajih strnil vrste. Z združitvijo svojih raziskovalnih laboratorijev DeepMind in Brain so ustvarili silo, ki se zdaj premika s hitrostjo in agresivnostjo, kakršne pri Googlu nismo videli že desetletja.
»OpenAI se je znašel v položaju, ko njihov 'jarek' – obrambna prednost pred konkurenco – kopni hitreje, kot so pričakovali. Če Google ponudi pametnejšega asistenta, ki je globoko integriran v Android in Workspace, bo chatGPT postal zgolj še ena aplikacija, ne pa platforma prihodnosti,« je v nekem komentarju opozoril analitik iz Pala Alta.
Preusmeritev inženirskih sil
Odziv OpenAI je bil takojšen in brutalen. Inženirji in raziskovalci, ki so delali pri obrobnih projektih ali komercialnih integracijah, so bili prerazporejeni na osrednji problem: izboljšanje kognitivnih sposobnosti samega klepetalnega robota.
Cilj ni več zgolj ustvariti model, ki zna klepetati, temveč model, ki zna razmišljati in delovati avtonomno z višjo stopnjo natančnosti. Altman se zaveda, da v svetu, kjer bodo AI-agenti opravljali naloge namesto ljudi, zmaga tisti z najmanj napakami, ne nujno tisti, ki je bil prvi na trgu.
Pritisk pa ne prihaja samo iz Googla. Tudi Anthropic, ki so ga ustanovili nekdanji uslužbenci OpenAI, s svojim modelom Claude vztrajno pridobiva veljavo, zlasti v korporativnih okoljih, kjer cenijo varnost in večja kontekstualna okna.
Tehnološka hegemonija na kocki
Dogajanje v OpenAI je mikrokozmos širšega boja za tehnološko prevlado v 21. stoletju. Ne gre za to, kateri klepetalni robot bo bolje napisal e-pošto. Gre za to, kdo bo nadzoroval osnovno infrastrukturo inteligenčne dobe.
Odločitev za razglasitev rdečega alarma kaže na zrelost Sama Altmana kot stratega. Priznanje ranljivosti ni znamenje šibkosti, temveč nujni pogoj za evolucijo. Vendar pa to prinaša tudi tveganja. Microsoft, glavni investitor OpenAI, bo slej ko prej zahteval povrnitev svoje 13-milijardne investicije. Odmik od oglaševanja in komercializacije lahko povzroči napetosti v upravnem odboru, če rezultati izboljšanega chatGPT ne bodo revolucionarni.
V prihodnjih mesecih bomo tako bržkone priča bitki titanov. OpenAI se je odločil, da se bo vrnil k svojim koreninam: radikalnim inovacijam namesto korporativnemu širjenju. Vprašanje pa ostaja – ali je Google s svojo neomejeno računalniško močjo in podatki že preveč blizu, da bi ga lahko ustavili?
