Obisk gostinskega lokala se lahko hitro konča s slabo voljo gostov. Ne le zato, ker tam lahko dobijo slabo hrano, pač pa tudi zato, ker ne vedo, koliko bodo zanjo plačali. Tako se je zgodilo našemu bralcu Tadeju, ki je sicer reden gost slovenskih gostiln, a opaža, da v nekaterih (in te niso tako redke) sploh nimajo jedilnih listov, s katerih bi človek lahko razbral, kaj pravzaprav ponujajo in koliko bo za to plačal. V Ljubljani, na primer, pa se je pojavil še en trend, in sicer, da imajo lokali na mizah samo prilepljeno QR-kodo, s pomočjo katere si lahko gost na pametnem telefonu prenese cenik. Če tega ni vajen ali morda telefona, ki bi to omogočal, sploh nima, ostane praznih rok in lahko le zaupa natakarju, da bo tisto, kar je naročil, tudi dobil.

Zmotilo ga je tudi to, da v središču Ljubljane, kjer veliko pozornosti namenjajo turistom, sploh nimajo več jedilnih listov v slovenskem jeziku, ampak samo v angleščini. »Mar nismo v Sloveniji?« se retorično sprašuje Tadej in opozarja tržni inšpektorat, naj bolj zavzeto bedi nad gostinskimi lokali, saj si nekateri privoščijo, da neinformiranega gosta hitro naplahtajo. Glede na to, da so natakarji praviloma zelo zasedeni in povrhu praviloma še slabe volje, pa jih s takšnimi vprašanji gostje niti ne nadlegujejo.

Ceniki na vidnem mestu

Več kot dovolj vprašanj za tržni inšpektorat, ki ima pod drobnogledom tudi to področje. Tam so nam pojasnili, da opravljanje gostinske dejavnosti v zakonu o gostinstvu določa, da morajo biti cene gostinskih storitev čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer ponujajo gostinske storitve.

Gostinci morajo poleg morebitnih QR-kod s svojo ponudbo omogočiti seznanitev s cenami gostinskih storitev na »klasičen« način, torej z označitvijo cen v obliki jedilnega lista in cenika.

V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih delikatesnih jedeh pa tudi količina. Pri označevanju cen gostinske ponudbe v obliki QR-kode gre za inovativno rešitev, ki se je v gostinstvu pa tudi drugod pojavila predvsem v času epidemije. QR-koda, prek katere je z uporabo tehnologije pametnega telefona mogoče dostopati do jedilnega lista, cenika in cen, je sicer dobrodošla med »tehnološko berljivimi«, kar pa ni dovolj, saj 13. člen zakona o gostinstvu takšnega načina ne ureja.

Poleg QR-kode sta namreč še vedno potrebna jedilni list in cenik na mizah oziroma v vseh prostorih gostinskega obrata in na prostem, kjer ponujajo gostinske storitve, na primer na mizah, tablah, panojih, izobešenih pri vhodu, na steni in tako dalje. Gostinci morajo tako poleg morebitnih QR-kod s svojo ponudbo omogočiti seznanitev s cenami gostinskih storitev na »klasičen« način, torej z označitvijo cen v obliki jedilnega lista in cenika.

Več kot tristo prekrškov

Tržni inšpektorji po uradni dolžnosti v gostinskih obratih stalno preverjajo spoštovanje zahtev določb zakona o gostinstvu ter ob ugotovljenih kršitvah tudi upravno in prekrškovno ukrepajo. Če gostinec ne objavi oziroma označi cen gostinskih storitev na predpisani način, je predpisana globa od 1200 do 40.000 evrov za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika in od 400 do 2000 evrov tudi za odgovorno osebo pravne osebe ali za odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika. Tržni inšpektorji so v letošnjem letu pravnim osebam ali samostojnim podjetnikom zaradi tovrstnih ugotovljenih kršitev izrekli oziroma izdali 313 prekrškovnih ukrepov.

V zvezi z jedilnimi listi in ceniki v slovenskem jeziku pojasnjujejo, da so skladno z določbami zakona o varstvu potrošnikov in zakona o javni rabi slovenščine podjetja dolžna s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku. Če je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.

Glede na to, da jedilni listi in ceniki predstavljajo del poslovanja podjetja s potrošniki, torej velja, da morajo biti ti v slovenščini, lahko pa so – poleg slovenščine – tudi v drugih (tujih) jezikih. Za kršitve pri spoštovanju slovenskega jezika so predvidene tudi globe, in sicer po zakonu o varstvu potrošnikov od 1500 do 5000 evrov za pravno osebo in od 400 do 1500 evrov za odgovorno osebo pravne osebe. Po drugem zakonu pa od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo in od 250 do 2500 evrov za odgovorno osebo pravne osebe. Kot nam je pojasnila mag. Andreja But, glavna tržna inšpektorica, statistike ukrepov v povezavi s spoštovanjem slovenskega jezika ne vodijo posebej za gostinske obrate in jih iz tega razloga ne morejo posredovati. 

Priporočamo