Letos mineva 25 let, odkar vsako leto prvi dan tega meseca po svetu zaznamujemo mednarodni dan starejših, ki ga je razglasila generalna skupščina Združenih narodov. To je le eden izmed mnogih kazalnikov, da sta ozaveščanje o vprašanjih, povezanih s staranjem prebivalstva, in spodbujanje družbene vključenosti pomembni.
Prebivalstvo v Evropi se namreč hitro stara: delež prebivalcev, starih 65 let in več, se bo leta 2050 po napovedih povečal na 25 odstotkov. Trenutno jih je v Sloveniji 22 odstotkov. Ljudje v skoraj vseh delih Evrope živijo dlje, vendar se njihove možnosti, da bodo ta visoka leta preživeli dobrega zdravja in dobrega počutja, razlikujejo znotraj držav in med njimi. Premnogim starostnikom namreč grozijo socialna izolacija in revščina ter tudi omejen dostop do cenovno dostopnih in kakovostnih zdravstvenih in socialnih storitev. Vemo pa, da samo tisti, ki dejavno kljubuje starostnemu usihanju in boleznim, živi polno starost.
Družbene vezi
Z upokojitvijo se pojavijo nova svoboda in mnoge možnosti za dejavno življenje, ki je lahko bolj usklajeno z osebnimi potrebami, če le imamo možnost za to. Ravno to možnost ponuja Hiša dobre volje Komen. Gre za svojevrsten projekt, katerega nosilec je Dom upokojencev Nova Gorica v sodelovanju z Občino Komen. S pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so namreč pred tremi leti zgradili dnevni center Komen, ki je vključen v mrežo hiš dobre volje. Hiša dobre volje Komen stoji pod mogočnimi borovci v čudovitem kraškem objemu. Pohvali se s parkom z baliniščem in sadovnjakom, kar predstavlja spodbudno okolje za starejše in ponuja rešitve težav, ki lahko spremljajo staranje, saj s svojo dobro voljo odpira nova srečna poglavja v življenju mnogih ljudi.
»Imamo gospo, ki se je močno upirala svojim otrokom, da bi obiskovala dnevni center. Odkar pa ga je začela, noče več zamuditi niti enega dne in to tudi odkrito pove, ko poskuša nagovoriti še koga, da vsaj poskusi. Imamo tudi gospo, ki je bila dolgo časa doma, osamljena, na koncu ni imela več volje niti skuhati kosila zase, kaj šele da bi ga pojedla. Začela je obiskovati dnevni center, dobila nove prijateljice in zdaj znova živi polnejše življenje,« je povedala namestnica direktorja novogoriškega doma upokojencev mag.Tanja Cink.
Od telovadbe do ustvarjalnih delavnic
Dom je namenjen zagotavljanju dnevnih oblik varstva za starejše od 65 let. Ključno sporočilo je, da starostniki niso sami, pač pa so del skupnosti, ki jim ponuja vse tisto, kar je včasih najtežje najti – tudi toplino in občutek pripadnosti. Hiša dobre volje Komen omogoča celostno nego, zdrave obroke, terapije ter različne dejavnosti, kot so telesna vadba, ustvarjalne delavnice, družabne igre in sprehodi. Vsak dan je poskrbljeno za nego, tople obroke, telovadbo, animacijo, ustvarjalne delavnice in vse tisto, kar je potrebno, da so uporabniki in uporabnice celostno preskrbljeni pod isto streho in se hkrati vsak dan vrnejo domov.
Storitev je na voljo od ponedeljka do petka, cena pa je odvisna od števila ur in vrste potrebne pomoči. Hiša je namenjena tako samostojnim kot tistim, ki potrebujejo pomoč pri negi in varstvo. Tudi čas uporabe je prilagodljiv posameznikovim potrebam. Velik pomen hiš dobre volje je tudi razbremenitev svojcev in družinskih skrbnikov. Poleg hiše v Komnu delujejo podobne hiše še v Ajdovščini, Novi Gorici in Mirnu.
»Ključno pri dnevnem varstvu starejših je, da so starejši ta čas na varnem, njihovi svojci pa so lahko mirni, da je za njihovega očeta ali mamo, kar je najbolj običajno, poskrbljeno. V primerih, ko gre za problem osamljenosti, pa je zadoščeno tudi takšni potrebi starostnika. Sicer pa se trudimo, da bi bilo preživljanje časa uporabnikov v dnevnem centru čim bolj podobno bivanju doma, v družbi tistih, ki jih imajo radi, kjer so sprejeti in kjer lahko počnejo stvari, ki so jim všeč in so odraz njihovih potreb,« meni mag. Tanja Cink.
Na poti k dolgoživi družbi
»Že res, da je najlepše doma, ampak vsi vemo, da je skodelica kave vedno okusnejša v dobri družbi in da dan, poln smeha in lepih trenutkov, mine, kot bi trenil,« pravijo v Domu upokojencev Nova Gorica, v sklop njihovih skupnostnih programov se namreč umeščajo tudi hiše dobre volje. Programi so sicer namenjeni posameznikom, ki ne potrebujejo celodnevne oskrbe, potrebujejo pa pomoč, oskrbo in varstvo ter želijo kakovostno preživljati svoj prosti čas določen del dneva (do 10 ur). Skupnostni programi pomembno aktivirajo starostnike, dopolnjujejo in razbremenjujejo družinsko oskrbo ter podaljšujejo bivanje ljudi v lastnem domu. Poleg hiše dobre volje sem sodi še center dnevnih aktivnosti in stanovanjska skupnost za starejše, ki je svoja vrata odprl lani v Novi Gorici in sprejema šest stanovalcev.
Namestnica direktorja Tanja Cink je pojasnila: »Imamo dva večja dnevna centra, ki sta v mestnem okolju, v katerih se dnevni obisk giblje med 10 in 20 uporabnikov. V drugem dnevnem centru, ki je na podeželju, je uporabnikov manj, približno sedem na dan. Najmanjši obisk je v krajih, kjer je poseljenost razpršena, ljudje ostajajo doma in raje delajo na vrtu ali njivi. V tem primeru je velikokrat problem tudi prevoz.«
Za Komen denimo ugotavljajo, da med tamkajšnjimi prebivalci enostavno ni zanimanja za to obliko storitve oziroma ni potreb, saj ljudje sami pridejo, če storitev potrebujejo. »Od začetka delovanja dnevnega centra smo izjemno veliko aktivnosti posvetili promociji storitve v lokalnem okolju in vendarle nekako ne zaživi tako, kot bi si želeli. Hišo obiskujejo približno trije do štirje uporabniki na dan,« je povedala Tanja Cink in dodala, da si želijo, da bi hiše delovale tudi v prihodnje, torej bi morale imeti zadostno število uporabnikov. »Kaj bo, če bo in ko bo zaživela dolgotrajna oskrba, pa še ne vemo,« je pristavila.
Sredstva za prenovo in zagon Hiše dobre volje Komen, skoraj 348.000 evrov, je zagotovilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, od tega dobrih 278.000 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 69.6000 evrov iz proračuna, nekaj malega pa je dodal tudi Dom upokojencev Nova Gorica (1202 evra).
Starejši v Sloveniji
Tanja Cink opaža, da se težava pojavi, ko človek obnemore do te mere, da ne zmore več v celoti skrbeti sam zase. V takšnem primeru ljudje najprej začnejo uporabljati storitve pomoči na domu. Ko pa potrebujejo tudi varstvo, se odločijo za dnevno obliko storitve institucionalnega varstva. »Po navadi je to povezano z začetnim stanjem demence ali s stanjem po poškodbi, lahko gre tudi za problem osamljenosti, ko takšna oblika storitve še zadostuje in človek nekako odlaša s preselitvijo v dom starejših občanov. Menimo, da je v Sloveniji za starejše na splošno dobro poskrbljeno. Ne nazadnje so v zadnjih letih k temu pripomogle tudi lokalne skupnosti z organiziranim brezplačnim prevozom za starejše, s katerim omogočajo starejšim, da se izognejo osamljenosti, da opravijo nakupe, zdravstvene preglede, saj je veliko starostnikov, ki nimajo svojcev, ki bi zanje lahko poskrbeli, ali pa ti zaradi službenih obveznosti tega ne morejo početi v vsakem trenutku. In so primeri, ko starejši zaradi oddaljenosti, slabih prometnih povezav ali zato, ker nimajo lastnega prevoza, skoraj ne zapuščajo svojega doma.«
Večje težave se v domovih za starejše pojavljajo zaradi pomanjkanja kadra, zato so primorani zapirati posamezne oddelke, čakalna doba pa se zato podaljšuje. Veliki izzivi nas kot starajočo se družbo čakajo tudi na področju skrbi za osebe z demenco, saj to terja ustrezno usposobljen kader in verificirane oddelke. »Ti predvidevajo skladno s kadrovskimi normativi točno določene profile in njihovo število, kar je nerealno pričakovati glede na stanje na trgu dela,« meni Tanja Cink.
Postajamo dolgoživa družba, kar je odlična novica. Vse več starejših je v dobrem zdravstvenem stanju, imajo dragocene veščine in izkušnje ter so pripravljeni znatno prispevati družbi. Podaljševanje življenjske dobe je konec koncev rezultat družbenega in gospodarskega razvoja ter napredka – je civilizacijski dosežek. Zato je pomembno, da ne le živimo dlje, temveč da ta leta preživimo aktivno, zdravo in vključeni v družbo. In tukaj se razpira tudi nešteto možnosti za tako imenovano srebrno ekonomijo.
