Christian Wehrschütz, eden najizkušenejših avstrijskih kriznih poročevalcev, je v obsežni analizi ob izidu svoje nove knjige te dni podal mračno oceno vojne v Ukrajini. Dopisnik ORF, ki že več kot dve desetletji poroča z Balkana in iz Ukrajine, ocenjuje, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski storil največjo napako, ko jeseni 2022 ni prisluhnil nasvetu ameriškega generala Marka Milleyja o začetku resnih pogajanj. Poleg tega je prepričan, da zahodne države Rusije niso jemale dovolj resno, svarila preslišala in Nato širile proti vzhodu. Vojna je bila posledica.
Wehrschütz v svoji novi knjigi Frontlinien – 25 Jahre zwischen Krise, Krieg und Hoffnung podrobno analizira geopolitične premike v Evropi. Njegova ocena temelji na dolgotrajnem opazovanju regije, ki jo je kronično zaznamovala nestabilnost.
Na ključno vprašanje, ali lahko Ukrajina sploh še zmaga, Wehrschütz ponuja diferenciran odgovor. »Odvisno je od tega, kaj razumete pod 'zmagati',« je odgovoril v nedavnem intervjuju za časnik Heute.
O ponovni osvojitvi Krima, Donecka in Luganska
Če zmaga pomeni obstoj Ukrajine kot suverene države, potem Wehrschütz meni, da je ta cilj gotov. Vendar pa je bistveno bolj pesimističen glede popolne vojaške zmage. »Če pod tem razumete ponovno osvojitev Krima, Donecka in Luganska, je iskren odgovor ne.«
Vzrok za to vidi v temeljnem asimetričnem položaju obeh strani. »Rusija je jedrska sila, Ukrajina ni,« poudarja avstrijski dopisnik. Zaradi tega Kijev vojno vodi »z zategnjeno ročno zavoro«, saj je v celoti odvisen od vojaške in finančne pomoči Zahoda. Ta odvisnost pa prinaša strateške omejitve.
Spomnil je na situacije, kot je bila tista pri Hersonu leta 2022. »Vedno znova so se pojavljale situacije, ko vojaške priložnosti niso bile izkoriščene – na primer pri Hersonu, ko so ZDA zavirale zaradi strahu pred eskalacijo.« Njegov zaključek je jasen: Dokler Zahod ni pripravljen, da se sam bori za Ukrajino, vojna ostaja asimetrična.
Wehrschütz pa ni kritičen samo do vojaških realnosti, temveč tudi do notranjepolitičnih odločitev ukrajinskega predsednika. Ocenjuje, da Kijev ni storil vsega prav, pri čemer izpostavlja zavrnitev oblikovanja vlade narodne enotnosti takoj po izbruhu vojne.
Zavrnitev resnik pogajanj
Kot največjo napako pa Wehrschütz izpostavlja zavrnitev nasveta takratnega načelnika združenega štaba ameriške vojske, generala Marka Milleyja. Ta je po uspešnih ukrajinskih protiofenzivah jeseni 2022, ki so osvobodile Harkov in Herson, predlagal izkoristiti položaj moči za začetek resnih pogajanj z Moskvo.
Čeprav Wehrschütz jasno poudarja, da je Rusija popolnoma jasen agresor v tej vojni, pa opozarja, da Zahod ne bi smel spregledati lastnih napak v desetletjih pred invazijo. Po njegovem mnenju Vladimirja Putina dolgo časa niso jemali dovolj resno.
»Če berete Putinov govor na münchenski varnostni konferenci leta 2007, prepoznate globoko frustracijo,« analizira Wehrschütz. »Premik Nata od politike 'Najprej Rusija' k širitvi na vzhod je privedel do odtujitve.«
Kritičen je tudi do sedanjega diskurza na Zahodu, kjer je po njegovem mnenju premalo prostora za samorefleksijo. Mnogi so nagnjeni k prikrivanju lastnih napak in pripisovanju vse krivde izključno Rusiji. »Kdor na to opozori,« zaključi Wehrschütz, »je hitro ožigosan kot nekdo, ki 'predstavlja Putinov narativ'.«
