Policijske postaje so zasnovane kot nekakšne utrdbe varnosti in reda. So prostori, kjer so hierarhija, disciplina in medsebojno zaupanje ključni za delovanje in učinkovitost. Toda nedavni primer, ki ga je obravnaval avstrijski zvezni disciplinski organ, je razkril, kako hitro se lahko ta profesionalna fasada zruši zaradi osebne kršitve meja, ki spominja na digitalni voajerizem.
V primeru, ki je pretresel lokalno policijsko enoto in sprožil širšo razpravo o zasebnosti na delovnem mestu, je bil avstrijski policist spoznan za krivega hude kršitve službenih dolžnosti. Njegov prekršek ni vključeval uporabe prekomerne sile ali korupcije, temveč preračunljiv vstop v zasebnost sodelavke za zidovi policijske postaje.
Zloraba dostopa
Škandal se je zgodil v trenutku, ko je bila policistka sredi ločitvenega postopka in v tem smislu najbolj ranljiva. Prepričana, da so njeni osebni predmeti v službeni omarici varni, je tam hranila zunanji trdi disk. Na njem so bile shranjene občutljive osebne datoteke, vključno z intimnimi fotografijami, za katere ni vedel nihče drug.
Po ugotovitvah disciplinske komisije je obsojeni policist izkoristil svoj položaj za dostop do teh podatkov, poroča avstrijski časnik Heute. Iz poveljniške pisarne je vzel rezervni ključ, ki je namenjen zgolj nujnim primerom, in odklenil omarico svoje kolegice. Dejanje seveda ni bilo posledica nujne operativne potrebe, temveč, kot je kasneje izjavil sam, čiste radovednosti.
Policist je nato odtujeni trdi disk priključil na svoj službeni računalnik, namenjen analizi podatkov. Forenzična revizija sistema je kasneje razkrila neizpodbitne dokaze: med 9.32 in 9.40 je policist pregledoval zasebne datoteke svoje sodelavke.
Osem minut
Čeprav je trdi disk vrnil v omarico, v upanju, da njegovo dejanje ne bo opaženo, ga je izdala tehnologija, ki jo policija sicer uporablja za lovljenje kriminalcev. Avtomatizirani varnostni protokoli na policijskem omrežju so zabeležili priklop zunanje naprave in dostop do datotek. Digitalna sled je bila nedvoumna.
Na zaslišanju pred zveznim disciplinskim organom obtoženi ni iskal izgovorov v smislu nesporazuma. Priznal je svojo krivdo, dejanje označil za veliko neumnost in potrdil, da ga je vodilo zanimanje za fotografije sodelavke. Vendar priznanje in izraženo obžalovanje nista omilila stališča disciplinske komisije.
Razsodba je bila ostra. Policistu so izrekli denarno kazen v višini 10.800 evrov. V obrazložitvi sodbe je komisija poudarila, da ne gre zgolj za vdor v omarico, temveč za »kriminalno energijo«, usmerjeno proti lastni sodelavki. Kršitev je zajemala več členov zakona o javnih uslužbencih – od nepooblaščene uporabe službenih virov do hudega posega v osebnostne pravice in človeško dostojanstvo.
