»EU ne sme biti podružnica ZDA, ampak mora biti enotna in samostojna. Problem Evrope in njena temeljna napaka je, da jemlje ZDA za nepogrešljivega zaveznika. S svojim velikim in razvitim trgom ter 450 milijoni izobraženih prebivalcev bi morala biti neodvisna in avtonomna regija, ne pa se podrejati velesili, saj ne potrebuje njene zaščite. Rusija ne bo napadla Ljubljane, Berlina ali Pariza, to je čista izmišljotina, ki nima nič skupnega z realnostjo,« je v svojem znanem slogu brez dlake na jeziku gospodarstvenike in politike, zbrane na jubilejnem 20. vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, nagovoril priznani ameriški profesor ekonomije dr. Jeffrey Sachs, ki velja za enega najbolj cenjenih in pogumnih ekonomistov v svetu.
»EU je bila v dobrem stanju, ko je imela normalno trgovino z Rusijo in Kitajsko ter je lahko uvažala poceni ruski plin, kar ji je zdaj onemogočeno. Vojna v Ukrajini, ki je bila povzročena s širitvijo Nata, se ne bi smela zgoditi. Članstvo Ukrajine v Natu je provokacija, ki lahko sproži svetovno vojno. Treba bi bilo skleniti mir na podlagi nevtralnosti Ukrajine, EU pa se ne bi smela nikoli vplesti v to zmešnjavo, ki so jo zakuhale ZDA. Toda zdaj so evropski voditelji, kot so Merz, Macron in Starmer, tisti, ki spodbujajo nadaljevanje vojne. Ne bi smeli govoriti o dolgoročnem kaznovanju Rusije in zaplembi njenega premoženja, saj je to uničevalno za Evropo. Morala bi si prizadevati za mir, za normalne gospodarske odnose z Rusijo, za nevtralno Ukrajino in za ustavitev nadaljnjega širjenja Nata. Podobno je, ko gre za gospodarske odnose s Kitajsko. Kitajci imajo radi trgovino z EU in njene proizvode, a je EU nenadoma postala sovražna do Kitajske, ker jo ZDA prepričujejo o tem. Bruselj pa se žal strinja s tem nesmislom, namesto da bi imel svojo zunanjo politiko,« meni svojeglavi Sachs, ki se boji, da Trump pelje ameriško gospodarstvo v samouničenje.
Normalen trgovinski partner
»Upam, da ZDA ne bodo napadle Grenlandije, a EU jim ne bi smela zaupati kot nepogrešljivemu zavezniku. Lahko so le njen normalen trgovinski partner, če bodo končale trgovinske vojne. Če bo Evropa vodila samostojno politiko, vzpostavila trgovino z Rusijo in ohranila trgovino s Kitajsko, bo spet pridobila veliko dinamike, ki jo je izgubila v preteklih letih,« je svoj recept za uspešno gospodarstvo EU prek videopovezave predstavil ameriški ekonomist. Njegove nasvete, kakršnih v sedanjem času vse glasnejših vojaških bobnov skoraj ni slišati in ob katerih bi se sedanji vodilni politiki EU verjetno kar križali, je iz polne dvorane z okoli 500 gospodarstveniki pospremil glasen aplavz.
Profesor, ki se je precej spreobrnil od časov naše osamosvojitve, ko je vzhodnoevropskim državam še ponujal tudi bolj neoliberalno obarvane nasvete, ni skrival navdušenja nad odzivom in nad Slovenijo. »Slovenija je med najuspešnejšimi državami iz nekdanje Vzhodne Evrope in Jugoslavije. S svojo izredno ekonomsko uspešnostjo je pomagala, da so se nekatera moja priporočila dobro obnesla. Je krasna država, ki jo dobro poznam kot turistično destinacijo, je pa tudi ključni del evropske dobavne verige, zlasti v avtomobilski industriji. Da bo to ostala, se je treba hitro preusmeriti v proizvodnjo električnih vozil svetovne kakovosti. Če bo nemški industriji to uspelo, bo tudi Slovenija uspešna. Če evropska industrija ne bo konkurenčna, pa bo tudi Slovenija doživljala težke čase. Za Slovenijo je ključno, da je EU konkurenčna in dinamična, usmerjena v digitalni razvoj in odprta za trgovino z Rusijo in Kitajsko. Pomemben je tudi mir v sosedstvu, saj vojni v Ukrajini in Gazi škodita Evropi. Za slednjo je mir odločilnega pomena, žal pa je že pred leti svojo diplomacijo prepustila Američanom. Veliko bolj koristno za EU bi bilo, da namesto za oboroževanje in za nakup ameriškega orožja 800 milijard evrov nameni za gradnjo infrastrukture in digitalno tehnologijo,« je še priporočil ugledni govorec iz tujine.
Made in Slovenia 2035
Na letošnjem najpomembnejšem dogodku Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so njeni predstavniki predstavili svoj novi gospodarski program, poimenovan Made in Slovenia 2035, ki vključuje predloge 88 ukrepov na devetih področjih, s katerimi nameravajo spodbuditi 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu, povečati slovenski bruto domači proizvod (BDP) za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2024, prispevati dodatni odstotni točki k letni realni rasti BDP ter ohraniti 55.000 delovnih mest, ki naj bi do leta 2035 sicer izginila zaradi preobrazbe gospodarstva. »Za preboj in izvedbo teh ukrepov nujno potrebujemo aktivno vlogo države,« je dodala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, ki poudarja, da tudi druge države ščitijo svoja podjetja in jim pomagajo pri razvoju. »Brez družbe, ki se zaveda pomena svojega gospodarstva in spodbuja vrednote znanja, dela in uspeha posameznika, ne bo napredka. Naš program presega politične mandate in njihove ozke interese ter nas povezuje v skupnem cilju: da postanemo samozavestna, uspešna in gospodarsko napredna država,« je lastni program, ki ga je osem mesecev pripravljalo okrog 90 gospodarstvenikov in strokovnjakov, pohvalil tudi Tibor Šimonka, predsednik GZS.
»Program prihaja v pravem trenutku. Strateški načrt za gospodarstvo se je izpel, zato potrebujemo novi družbeni dogovor,« je tudi gospodarski minister Matjaž Han pozdravil program, ki na 125 straneh niza strateške usmeritve na ključnih gospodarskih področjih in kot ključne izzive omenja pomanjkanje lastnih blagovnih znamk, prevlado panog z nizko dodano vrednostjo, pomanjkanje ustreznih kadrov, zaostanek pri digitalizaciji, slabo povezavo z znanostjo, počasno rast produktivnosti in konkurenčnosti, pomanjkanje inovacij ter nezadostno porabo EU-sredstev.
Podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič je spomnil, da vlada vendarle zna prisluhniti gospodarstvu in da mu je stala ob strani ter pomagala tudi v času kriz, kot so bile energetska kriza in poplave. »Hvala podjetnikom, delavcem, raziskovalcem, inovatorjem, izvoznikom in vsem, ki verjamete, da ima Slovenija prihodnost. Slovenija nikakor ni popolna, a bi jo bilo slikati samo v negativnih barvah nepošteno,« je pripomnil finančni minister.
Odlikovanje gospodarstveniku
Pomen gospodarstva je poudarila tudi predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, ki se strinja z zavezami Manifesta za Slovenijo 2035, ki jih je prav tako predlagala GZS. »S temi zavezami kot temelji in cilji lahko verjamemo v prihodnji razvoj, ki bo krepil našo skupnost. Slovenija mora namreč do leta 2035 postati država, ki spodbuja, in ne zavira. Država, ki ne varuje pred uspehom, temveč pred povprečnostjo. Slovenija, ki vsakemu omogoča, da postane najboljša različica sebe,« je zatrdila predsednica, ki je na začetku vrha podelila zlati red za zasluge Jožetu Colariču, predsedniku uprave in generalnemu direktorju novomeške Krke.
»Z vodenjem Krke je pomembno prispeval k razvoju in uspehom tovarne, ki se uvršča med vodilna generična farmacevtska podjetja v svetu ter je med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji in največjimi slovenskimi izvozniki, pri čemer ni nepomembno, da je podjetje ostalo v večinski slovenski lasti,« med drugim piše v obrazložitvi povsem zasluženega odlikovanja prvemu možu slovenske multinacionalke, ki sodi med naša družbeno najbolj odgovorna podjetja.
