V večstanovanjskih stavbah obstaja pravilo, po katerem morajo etažni lastniki v skladu z načrtom vzdrževanja oblikovati obvezni rezervni sklad. Ker ga običajno ne upravljajo, niti nimajo nadzora nad porabo sredstev (rezervni sklad vodi upravnik), je zakon določil precej natančna pravila glede gospodarjenja z njim.
Upravnik mora v svojem imenu in za račun etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe odpreti in tudi voditi tako imenovani fiduciarni (namenski) račun za sredstva rezervnega sklada, ločeno za vsako večstanovanjsko stavbo posebej.
Kljub temu lahko etažni lastniki odločijo, da se sredstva rezervnega sklada zbirajo na enotnem fiduciarnem računu upravnika, odprtem za zbiranje sredstev rezervnega sklada več večstanovanjskih stavb. V tem primeru upravnik za sredstva rezervnega sklada vodi knjigovodsko ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo posebej.
Nekateri upravniki imajo prakso, da vplačila etažnih lastnikov izvajajo prek svojega transakcijskega računa. V tem primeru morajo najpozneje v roku 10 dni od vplačila posameznega etažnega lastnika odvesti sredstva, vplačana za namen rezervnega sklada, na fiduciarni račun rezervnega sklada.
Denarna sredstva rezervnega sklada torej upravlja upravnik, ki mora poskrbeti za njihovo namensko porabo. Zakon določa, da mora upravnik sredstva rezervnega sklada naložiti samo v depozite pri banki, ki ima v skladu s predpisi o bančništvu dovoljenje za sprejemanje depozitov na območju Republike Slovenije, v nakup obveznic države ali vrednostne papirje centralne banke.
Pri sklepanju depozitnih pogodb mora upravnik zagotoviti ohranjanje vrednosti denarnih sredstev kot dober gospodarstvenik.
Pomembna varovalka etažnih lastnikov pred upravnikovo samovoljno porabo teh sredstev je, da lahko sklenejo, da upravnik izplačila iz rezervnega sklada izvaja le ob potrditvi enega od njih. Poleg izbranega etažnega lastnika lahko izmed etažnih lastnikov določijo tudi njegovega namestnika. Veljavno sprejeti sklep mora upravnik v 15 dneh predložiti banki, pri kateri je odprt fiduciarni račun za sredstva rezervnega sklada večstanovanjske stavbe.
Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, kakor tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.
Nujna vzdrževalna dela so tista vzdrževalna dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe.
Kako pa je z morebitno izvršbo na sredstva rezervnega sklada? To je mogoče dovoliti le do višine sredstev, ki so jih zbrali etažni lastniki tiste večstanovanjske stavbe, zoper katero poteka izvršba.
Pomembno pravilo je tudi to, da etažni lastniki ne morejo zahtevati vračila zneskov, vplačanih v rezervni sklad.
