Po tragičnem požaru v ljubljanskem Dijaškem domu Ivana Cankarja je marsikoga presenetil podatek, da gre za enega od 18 dijaških domov v Sloveniji, v katerih ni požarnih alarmov. Moralo je zagoreti sredi noči, da so se pristojni prebudili in se odločili, da od blizu pogledajo evolucijo sicer obsežnih zakonskih predpisov s področja gradbeništva in požarne varnosti, ki so se skozi desetletja spreminjali in nadgrajevali, kar je pripeljalo tudi do razlik v požarni varnosti med objekti, zgrajenimi pred več desetletji, in novejšimi stavbami. Vmes je ostal prostor za nedorečenosti, ki se jih nato skuša odpraviti šele po tragičnih dogodkih. V tej luči lahko razumemo tudi napoved ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja, da bodo v zakonodajo uvedene spremembe glede požarne varnosti.
Kako so pred ognjenimi zublji varni stanovalci v domovih za starejše občane, ki z vidika požarne varnosti veljajo za zahtevne objekte, saj v njih bivajo tudi stanovalci, ki so priklenjeni na invalidski voziček ali posteljo, in osebe z demenco ter sorodnimi nevrodegenerativnimi boleznimi, ki so ob evakuaciji odvisni od pomoči tretje osebe? Domovi so bili zgrajeni v različnih časovnih obdobjih in čisto vsi še ne dosegajo standardov, ki veljajo danes, pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Izboljšanje požarne varnosti je pomemben vidik pri vseh modernizacijah objektov, ki se izvajajo v zadnjih letih. V skupnosti podpirajo vse ukrepe za izboljšanje požarne varnosti v objektih, hkrati pa opozarjajo, da mora država ob tem zagotoviti tudi potrebna finančna sredstva, da se stroški ne bi prevalili na stanovalce in njihove svojce.
Ministrstvo: Nimamo pristojnosti
Domovi za starejše občane (DSO) in podobne ustanove sodijo pod pristojnost ministrstva za solidarno prihodnost. Zato bi bilo pričakovano, da ministrstvo razpolaga s celovitim pregledom stanja objektov, njihovo starostjo ter sprejetimi ukrepi za izboljšanje požarne varnosti. A temu ni tako.
Podatka o tem, koliko domov je bilo zgrajenih v času, ko še niso veljali sodobni standardi požarne varnosti, od ministrstva nismo prejeli. Njihov odgovor je, da so njihove pristojnosti na področju požarne varnosti omejene zgolj na spodbujanje spoštovanja predpisov, nimajo pa formalnih pooblastil. Kot pojasnjujejo, sistem požarnega varstva določa zakon o varstvu pred požarom, ki natančno opredeljuje kdo, zakaj in kako je pristojen za posamezne ukrepe, nadzor nad izvajanjem ukrepov pa je v rokah Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – ki pa ministrstva o svojih ugotovitvah ne obvešča, saj slednje ni stranka v postopku. »Inšpektor odredi ukrepe za odpravo pomanjkljivosti vodstvu zavoda in določi rok za njihovo izvedbo. Odgovornost za izvedbo ukrepov nosijo zavodi, ne ministrstvo, ki torej nima neposrednih pristojnosti na področju požarne varnosti,« še dodajajo na ministrstvu. Tako se pri oceni požarne varnosti domov za starejše lahko opirajo le na splošne ugotovitve inšpektorata.
In kaj te kažejo? Na lanskem strokovnem srečanju o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v socialnovarstvenih zavodih, kjer so bile predstavljene tudi ugotovitve inšpekcijskih nadzorov, je predstavnik inšpektorata poudaril, da je »stanje na področju varstva pred požarom v veliki večini zavodov dobro,« sporočajo z ministrstva.
Vsaka soba požarna celica zase
Če preglednega poročila o požarni varnosti po domovih za starejše ni, so morda lahko v uteho besede predsednika Slovenskega združenja za požarno varnost (SZPV) dr. Aleša Juga, da je bilo v primerjavi z dijaškimi ali študentskimi domovi v domovih starejših občanov več adaptacij in da je bilo izboljšavam požarne varnosti namenjeno tudi več pozornosti.
V Sloveniji je več kot sto socialnovarstvenih zavodov, med katere poleg domov za starejše spadajo še posebni socialnovarstveni zavodi, centri za usposabljanje, delo in varstvo ter tudi varstveno-delovni centri in sorodne ustanove institucionalnega varstva. Vsak mora imeti izdelan načrt požarne varnosti (z evakuacijskimi potmi in določeno odgovorno osebo) ter požarni red, določeni morajo biti ukrepi za preprečevanje požarov. »Tisti, ki so bili grajeni v zadnjih treh letih, imajo vzpostavljen še bolj podroben požarni sistem, denimo to, da je vsaka soba, kjer so nameščeni stanovalci, požarna celica zase, kar širitev morebitnega požara omeji le na eno sobo. Seveda tega v starejši infrastrukturi zavodov ni, ne gre pa zanemariti dejstva, da so tudi v starejših zgradbah vzpostavljene požarne centrale in ostali protokoli, ki jih zahteva zakonodaja,« pravijo na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Prenova starejšega objekta zahteva velike finančne vložke, a kljub temu je mogoče nekatere ukrepe za izboljšanje požarne varnosti izvesti z bistveno nižjimi stroški, ki se ne morejo primerjati z investicijo, kot je denimo vgradnja požarnega dvigala. »Samodejni gasilnik, na primer, stane približno 250 evrov na kos in ga je mogoče brez napajanja ter večjih posegov vgraditi kamorkoli,« pravi Jug. Gre za posodo pod tlakom s šobo in taljivim členom na dnu, ki se aktivira pri določeni temperaturi (denimo 68 °C) in samodejno začne gasiti. Takšne naprave, ki jih proizvaja tudi slovensko podjetje, so v veliko pomoč pri omejevanju manjših požarov ali vsaj olajšajo delo gasilcem.
Koliko bi okvirno odšteli za nadgradnjo požarne varnosti v starem domu, če bi uvedli cenovno dostopne sodobne rešitve za požarno varnost? Približno 1500 evrov na sobo, odgovarja Jug, znesek pa vključuje vrata, ki so požarna, gasilnik in javljalnik požara.
Presoja tveganja za domače okolje?
Z zakonom o dolgotrajni oskrbi Slovenija stopa na novo pot – vsaj na papirju. Eden od ciljev je ljudem zagotoviti več samostojnosti in jim čim dlje omogočiti bivanje v domačem okolju. A tudi doma je treba poskrbeti za njihovo varnost, pri čemer ne gre zanemariti tveganj požarne (ne)varnosti. Zgodijo se lahko po nesrečnem naključju, zaradi pozabljivosti, spregledanega upada kognitivnih sposobnosti, namernega požiga …
V skandinavskih državah, kjer si prizadevajo, da ljudje čim dlje ostanejo v domačem okolju, in se hkrati zavedajo požarnih tveganj, zavarovalnice opravijo presojo tveganja v posameznikovem domu, pojasnjuje Jug. Nekateri ljudje zaradi zdravstvenih težav morda težko zaznavajo dim, vonj po zažgani hrani ali druge znake nevarnosti. Po opravljeni presoji tveganja zavarovalnica takim posameznikom izda naročilnico in z njo lahko dobijo, denimo, v kuhinjsko napo vgrajeno napravo za gašenje ali javljalnik dima, ki je povezan z varnostnonadzornim centrom in ob zaznavi dima samodejno obvesti gasilce, opisuje Jug primere dobrih praks iz tujine.
Se bomo pri nas zgledovali po skandinavskih državah in z novim zakonom uvedli tudi presojo požarnega tveganja za posameznike v domačem okolju? Odgovora na to (še) nimamo. Kdo ve. Na ministrstvu pravijo, da zakon kot dodatno pravico predvideva tudi pravico do storitev e-oskrbe. Trenutno pripravljajo javni razpis za izbiro izvajalcev teh storitev. Ob tem poudarjajo, da bodo te storitve le sofinancirane in ne v celoti krite iz javnih sredstev. Kaj bo zajemal standardni paket teh storitev, še ni znano.
Kaj ugotavlja inšpekcija
Kot smo ugotovili že uvodoma, v Sloveniji nimamo preglednih podatkov o požarni varnosti po posameznih domovih za starejše. Aleš Jug se strinja, da bi bil takšen pregled izjemno koristen. »Ne gre le za domove za starejše – podobno velja za nekatere zdravstvene domove, bolnišnice, manjša gledališča in druge kulturne ustanove. Pogosto so prezrte tudi cerkve, kjer je evakuacija neredko slabo urejena, kar lahko pomeni resno težavo, kadar je v prostoru veliko ljudi.«
Prvi korak bi bil usposobiti ljudi, ki bi znali sistematično zbirati, ocenjevati in analizirati podatke o požarni varnosti v javnih objektih. Te informacije bi lahko pridobivali na terenu s pomočjo standardiziranih vprašalnikov, pri čemer bi lahko pomembno vlogo prevzeli tudi lokalni gasilci, razmišlja Jug. Hkrati poudarja, da imamo še celoten segment nejavnih objektov, predvsem večstanovanjskih stavb, kjer so težave enake, a se o njih skorajda ne govori.
Nadzor nad izvajanjem ukrepov požarne varnosti spada sicer v pristojnost Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN). Nadzori domov za starejše so del njihovih letnih načrtov dela od leta 2015. Nadzore okvirno izvajajo na tri do pet let, letno pa po domovih za starejše opravijo približno 40 nadzorov, pojasni Romana Lah, vodja sektorja za inšpekcijski nadzor. To je za leto 2022 pomenilo 41 nadzorov, za leto 2023 40 in za lansko leto 39 nadzorov.
Nadzori, vezani na vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite, ki med drugim vključuje sistem za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje, so pokazali, da je imelo te sisteme v letu 2022 vgrajenih 38 domov, v letu 2023 35 domov in v letu 2024 28 domov. Delež redno vzdrževanih sistemov je v letu 2022 znašal 88 odstotkov, dve leti kasneje pa se je povzpel na 94 odstotkov.
Napredek je opazen tudi pri pregledih ročnih gasilnih aparatov: delež pravilno nameščenih aparatov se je z 82 odstotkov v letu 2022 povečal na 97 odstotkov v letu 2024, pri čemer v zadnjih dveh letih med njihovim pregledovanjem niso naleteli na pomanjkljivosti.
Kaj so še razkrili nadzori? Glede izdelanih požarnih redov, ki predstavljajo osnovni organizacijski dokument s področja varstva pred požarom, se stanje popravlja, saj se z leti povečuje delež domov, ki imajo že ob prvem nadzoru s predpisi skladne požarne rede. Hkrati upada delež domov z delno izdelanimi požarnimi redi. V zadnjih letih inšpektorji niso naleteli na primer doma brez požarnega reda. Podobne ugotovitve veljajo za pregledane načrte evakuacije.
Pri usposabljanju zaposlenih so ugotovitve v zadnjih treh letih precej enake – pomanjkljivosti so ugotovili v približno četrtini domov. Mnogo boljši so rezultati pri letnem izvajanju praktičnega usposabljanja zaposlenih za evakuacijo, saj delež izvedenih usposabljanj presega 93 odstotkov. Manjše nepravilnosti so inšpektorji v letih 2022 in 2024 zaznali pri zagotavljanju prostih in prehodnih evakuacijskih poti.
Ko gre zares ...
Po manjšem požarnem incidentu junija lani se v Koroškem domu starostnikov Črneče Dravograd še bolj zavedajo pomena požarne varnosti. »Skrb za ljudi in njihova življenja je naša prednostna naloga in požarna varnost pri tem igra ključno vlogo,« poudarja direktorica Katja Pavlinič Šoba. Večina stanovalcev je nepokretnih in sodi med posebej ranljive skupine, zato so med dozidavami sicer stare stavbe posebno skrb posvetili prav požarni varnosti, dodaja.
»Res je, lani je zaradi pregretega ventilatorja prišlo do manjšega požara. Ker pa imamo odlično vzpostavljene sisteme zaznavanja požara, so gasilci obveščeni tudi ob najmanjšem dimu.« Kot pojasni sogovornica, so se zaposleni v domu ob preplahu odzvali profesionalno in mirno ter tudi pomirili stanovalce. Po dogodku so še dodatno okrepili izobraževanje zaposlenih in sodelovanje z gasilci na lokalni ter regijski ravni. V domu redno izvajajo vse zakonsko predpisane požarne preglede, hkrati pa tudi sami skrbijo za preverjanje delovanja sistemov aktivne požarne zaščite.
