Južna Kalifornija, zlasti območje Los Angeles, je že več dni v primežu uničujočih požarov, ki so zahtevali več smrtnih žrtev in sprožili obsežno evakuacijo. Kljub temu, da je januar in bi se sezona požarov morala že zdavnaj končati, se ogenj širi z veliko hitrostjo. Kako je mogoče, da požari v tem letnem času sploh nastanejo in postanejo tako obsežni?
Koliko je doslej uničenega? Po do zdaj znanih podatkih je zgorelo že približno 10.000 hektarjev zemljišč, več kot 2000 zgradb je uničenih, število ranjenih narašča. Center za napovedovanje neviht (Weather Service’s Storm Prediction Center) ob tem opozarja, da bi se lahko požari še bolj razširili: »Na jugu Kalifornije trenutno poteka izjemno nevaren vremenski pojav, ki povečuje tveganje za hitro širjenje požarov,« so zapisali v opozorilu, ki ga je povzel časnik Washington Post.
Že v ponedeljek je meteorolog Jonathan O’Brien na platformi X objavil zaskrbljujočo napoved: »Težko je dovolj poudariti, kako nevarni bodo vetrovi Santa Ana. Če jih združimo s sušnimi razmerami, dobimo okolje, ki je izjemno naklonjeno izbruhom požarov – pravi scenarij katastrofe.« Njegova opozorila so se uresničila.
Govorijo tudi o nekakšni Santa Ani. Kaj je to? Gre za poimenovanje vetra, kot je pri nas burja. Vetrovi Santa Ana (včasih jim rečejo tudi »devil winds«, hudičevi vetrovi) so običajni za to območje in so zdaj tisti, ki ustvarjajo idealne razmere za širjenje ognja. Nastanejo, ko se hladen zrak iz Nevade pomika proti zahodu. Ko ta zrak doseže gore v Kaliforniji, se spusti v doline, kjer se ob spuščanju segreje in poveča hitrost. Suh, vroč zrak nato udari v mesta ob vznožju gora, ki delujejo kot nekakšne izstopne točke za močne sunke. Rezultat tega je nekakšen ogromen sušilnik za lase, kot so situacijo opisali v Washington Post. Močni sunki nato prenašajo žareče žerjavice na velike razdalje in povzročajo nastanek novih žarišč.
Je samo v vetru vzrok za to katastrofo? Ne. V torek so sicer vetrovi dosegli hitrost 144 km/h, kar je primerljivo z močjo orkana, tako da so res poganjali ogenj čez široke površine. Toda tudi dolgotrajna suša povečuje verjetnost, da že najmanjša iskra povzroči požar. Alex Hall, klimatolog z Univerze v Kaliforniji, je situacijo opisal takole: »Zelo nenavadno je, da v tem delu leta skoraj ni padavin. Običajno dež že novembra navlaži rastlinje po poletni suši, letos pa teh padavin ni bilo, zato se je požarna sezona podaljšala vse od oktobra do januarja.« Podnebne spremembe so pripeljale do tega, da sezona požarov traja dlje in postaja vse bolj nepredvidljiva, še ugotavljajo strokovnjaki.
Bodo gasilci lahko uspešni? Gasilske ekipe, okrepljene s pomočjo zveznih enot, se neprestano borijo proti ognju – na tleh in v zraku. Na terenu jih je več kot 2000. A brez obilnejših padavin bo obvladovanje ognjenih zubljev izjemno težavno. »Česa takšnega v svoji karieri še nisem videl,« je za ameriško televizijo CBS komentiral Adam Vangerpen iz losangeleške gasilske brigade.
