»Izvolitev Trumpa ni bila nobeno presenečenje. Že pred dvema letoma sem zapisal, da bo Trump zmagal zaradi inflacije, saj že dolgo velja, da noben ameriški predsednik, ki je predsedoval v času inflacije, ni bil ponovno izvoljen. Ljudi bolj zanima vsakdanji kruh kot višje vrednote in Bidnova administracija si je sama kriva, da ji ni uspelo zaustaviti inflacije, h kateri je prispevalo tudi angažiranje ZDA pri ukrajinski vojni. To je pospešilo energetsko krizo in dvignilo cene, posredna posledica pa je tudi Trumpova zmaga,« o razlogih za zmago Donalda Trumpa razmišlja ekonomist dr. Jože P. Damijan.
Prepričljiva zmaga
»Bolj kot njegova zmaga me je presenetilo, da je zmagal v vseh sedmih nihajočih državah in da je precej povečal delež glasov tudi v tistih državah, kjer so zmagali demokrati. Celotno volilno telo se je torej zelo jasno opredelilo za Trumpa, bolj kot mednarodni vidik pa je pri tem odločal domači dejavnik. Tudi vnaprej se bo Trump bolj osredotočal na izboljšanje domačega ekonomskega stanja, pri tem pa bo imel lažje delo kot v prvem mandatu, saj bo imel tokrat zvestejše kadre. V državno upravo bistveno bolj vključuje tudi poslovneže, kar bo zanimiv eksperiment. Na mednarodnem prostoru pa se z njegovo izvolitvijo obeta turbulentno obdobje s precej zmede in cirkusa,« napoveduje ekonomist dr. Mojmir Mrak, ki kot najznačilnejši učinek novega gospodarja Bele hiše omenja že napovedano uvedbo carin na uvoz s Kitajskega (60-odstotne carine) in iz EU (desetodstotne carine).
»Carine zanesljivo bodo, ni pa še jasno, kolikšne. Ob splošni carini bo najverjetneje veliko izjem, ki bodo predmet bilateralnih pogajanj in trgovanja. Vsekakor pa v razmerah, ko se pogajaš na osnovi moči in se sloni tepejo, trava slabo raste. Evropa se bo ob tem prisiljena odzvati, kar je lahko zanjo po svoje priložnost, a tudi problem, saj nima učinkovitega vodenja. Pri krizi evra, ko je bilo treba hitro ukrepati, da Grčija ne bi šla v stečaj, je še šlo, pri nižji konkurenčnosti pa bo teže. Padanje konkurenčnosti je namreč bolj podobno počasnemu kuhanju žabe, kjer se odločitve brez pravega organa odločanja le odlagajo, dokler niso res očitne in nujne, a tedaj je lahko že prepozno,« skrbi Mraka, ki se zaveda, da svet postaja vse bolj zapleten, sedanje odločitve pa znajo usodno vplivati na prihodnost in obstoj EU.
Vprašljiv obstoj EU
»Upravljanje sveta, ki postaja vse bolj multipolaren, se zadnjih deset let pospešeno spreminja, odnosi med poli pa so precej bolj zapleteni kot v času, ko smo imeli politično, vojaško in ekonomsko le enega velikega igralca. Zdaj se vzpostavljajo strukture upravljanja sveta za naslednja desetletja. Po treh desetletjih vsesplošne globalizacije bo zdaj svet bolj fragmentiran, kar prinaša tudi več konfliktov. Za Evropo je ta sprememba bistveno bolj neugodna kot za ZDA in Kitajsko, saj je bistveno bolj odprta in usmerjena v izvoz, zato jo bo zapiranje sveta bolj prizadelo. Poleg tega ima EU kot skupnost 27 držav že sama po sebi težave s sprejemanjem odločitev. Težave bi imela ne glede na to, kdo je na oblasti v ZDA, jih bo pa pod Trumpom še bolj brutalno občutila. Postavljena bo pred vrsto resnih izzivov, ki gredo v same temelje evropske povezave, od vprašanj okolja do varnosti. Tudi na skupnem trgu lahko nastanejo resne težave in to lahko ogrozi celotno povezavo,« opozarja Mrak, ki med verjetne posledice novih razmer uvršča tudi bistveno povečanje obrambnih zmogljivosti kot pogoja za ekonomsko osamosvojitev EU.
Prelomnosti sedanjih časov in svojevrstne priložnosti za EU se zaveda tudi Damijan. »Svet multilateralno ni deloval že od začetka prvega Trumpovega mandata, ko je onesposobil Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) z neimenovanjem ameriških arbitrov v prizivno sodišče STO in kršil osnovna pravila svetovnega trgovanja. Biden je to nadaljeval in prejšnje razmeroma nedolžne trgovinske vojne okrepil še s tehnološkim protekcionizmom. V ozadju gre za veliko geopolitično bitko med ZDA in Kitajsko. ZDA so spoznale, da jih le Kitajska lahko premaga tehnološko, gospodarsko in vojaško, in šle z vsem orožjem proti njej. Evropa je sicer čisto v ozadju, a bo Trump politiko uperil proti obema. Evropa ne more več računati na dolga desetletja sodelovanja z ZDA, saj gre zdaj za bitko vsakogar z vsakim. Trump je zato paradoksalno priložnost za EU, da se končno politično in vojaško osamosvoji ter začne uveljavljati lastne gospodarske interese. Da se torej navezuje ne le na ZDA, ampak tudi na Kitajsko. Evrazija je bila vedno naravni trg in zaveznik Evrope, a smo se od tega umaknili zaradi podpiranja ameriških interesov. Evropa tehnološko in po produktivnosti zaostaja za Kitajsko in ZDA in je v fazi razvojne skleroze. Če ne bo v temelju spremenila svojih politik in uvedla zelo močne razvojne industrijske politike, ne bo več pomembna. Že zdaj je v svetu razmeroma nepomembna, v prihodnosti pa se bo spremenila v industrijski muzej na prostem, kot se je dogajalo ZDA, ko so šle v preveliko selitev proizvodnje na Kitajsko in v Južno Ameriko. Evropi se to zdaj obeta zaradi padca konkurenčnosti in predrage energije. To lahko postavi pod vprašaj celo obstoj EU, saj ni smiselno biti član skupnosti, ki te omejuje in hkrati ne omogoča preboja na svetovni ravni. Zaradi Trumpa se bomo bolj prisiljeni postaviti na svoje noge,« ugotavlja Damijan.
Upočasnitev zelenega prehoda
Po njegovem mnenju je bilo doslej sodelovanje z ZDA za EU do določene mere koristno, a se je preveč naslanjala na to, zato ni razvijala lastne varnostne infrastrukture in je zapostavljala svoje interese. »Ameriški interesi so bili vedno uperjeni proti Rusiji, Evropa pa je v Rusiji videla priložnost tako za trg kot za poceni energijo in surovine. Že za časa Reagana je bil glavni ameriški problem, da je Nemčija načrtovala plinovod do Sovjetske zveze. Vprašanje je, ali je interes EU v borbi ali v sodelovanju z Rusijo in Kitajsko ter globalnim jugom. Mislim, da Evropa mora iti svojo pot in se vzpostaviti kot tretji blok v svetu, ker drugače ne bo mogla vzdrževati svojega ekonomskega in socialnega modela,« je na okrogli mizi Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani poudaril Damijan, ki ob nadaljnjem vzponu desnih populističnih strank, ki jim ustreza vse večje nezadovoljstvo prebivalcev EU zaradi inflacije, gospodarske stagnacije in posledic vojne v Ukrajini, pričakuje tudi upočasnitev zelenega prehoda.
»Trump ima zelo unikatne poglede na podnebne spremembe in ZDA bodo nadaljevale v istem duhu kot v njegovem prvem mandatu. Upočasnitev zelenega prehoda pa je pričakovati tudi v EU, saj je evropska politika preveč stavila na obnovljive vire, kot sta sonce in veter, ki pa tehnično ne moreta zagotoviti tega prehoda. Bolj ko gradimo sončne in vetrne elektrarne, bolj smo odvisni od plina in fosilnih virov. Nemčija je kar 700 milijard evrov vložila v sončne in vetrne elektrarne, a zmanjšala izpuste le za 25 odstotkov. Negativne posledice za okolje so nastale tudi zaradi globalizacije, saj smo večino proizvodnje preselili v Azijo ali Južno Ameriko, kjer se proizvaja nekajkrat bolj umazano, od tam pa se izdelke z umazanim prevozom še vozi nazaj. Medtem ko je EU zniževala emisije CO2, sta na drugi strani eksplodirali Indija in Kitajska, tako da ima Evropa izdaj globalno le še 6,6 odstotka vseh izpustov. A to hkrati pomeni, da kar koli naredimo, tudi če povsem izničimo izpuste, to ne bo imelo vpliva na globalne izpuste oziroma jih bo še povečalo, ker bo ta proizvodnja šla na Kitajsko, kjer vsak dan odprejo novo termoelektrarno. EU torej mora spremeniti energetsko politiko, da bo vzdržna in bo vodila k razogljičenju in konkurenčnim cenam električne energije,« je prepričan Damijan. Pritrjuje mu tudi Mrak, ki meni, da se je EU nekaterih stvari lotila prehitro in premalo premišljeno. »Že nova evropska komisija, ki jo še vedno vodi glavna zagovornica zelenega prehoda Ursula von der Leyen, zdaj stopa nazaj in spoznava, da je bil njen zakonodajni cunami premočan. Trumpova izvolitev bo zeleni prehod v svetu še upočasnila, upam pa, da ne tudi ubila.«
