Minuli teden se je v Sloveniji zgodila nova družinska tragedija. V stanovanjski hiši na območju Dobrunj v Ljubljani so malo po eni uri ponoči našli truplo 46-letne ženske, ki naj bi umrla nasilne smrti. Po neuradnih informacijah novinarjev Dnevnika naj bi mladoletna hči umorila svojo mamo. Osumljenko, ki naj bi mami sodila z ostrim predmetom, so policisti pridržali, sodnik pa je zanjo kasneje odredil pripor.

Ko gre za mladoletne storilce, so podatki skopi

Policija je v primerih, ko gre za mladoletne storilce kaznivih dejanj, vedno skopa s pojasnili, saj je njihova zasebnost z zakonom dodatno varovana. Vesti o hudih kaznivih dejanjih mladoletnikov največkrat prihajajo iz tujine, v Sloveniji je takšnih primerov malo. Vseeno pa vpogled v statistiko policije razkrije, da se je med letoma 2005 in 2016 pri nas zgodilo 15 umorov, v katere so bili vpleteni mladoletniki. Po letu 2016 policija v svojih letnih poročilih ne razkriva več števila mladoletniških umorov in ubojev, je pa iz podrobnejše statistike mogoče razbrati, da se ti še vedno dogajajo.

Mladoletniška kriminaliteta

Lani je policija obravnavala 1715 mladoletniških kaznivih dejanj, kar je največ v zadnjih desetih letih. Po oceni policije je to posledica ozaveščanja o prijavi vseh oblik nasilja, predvsem v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Mladi največkrat stopijo na stranpoti zaradi tatvin in nasilništva, na katero policija med mladoletniškimi kaznivimi dejanji še posebej opozarja, saj iz leta v leto narašča. V petih letih se je število teh dejanj podvojilo. Mladoletniki so bili lani pogosteje kot v preteklosti osumljeni tudi napadov na informacijske sisteme, bistveno več je bilo odkritih primerov prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.

Leta 2022 so v Piranu obravnavali mladoletniški poskus uboja, ko je mladoletnik poskušal z nožem ubiti nekaj let starejšega vrstnika. Podoben tragični primer, kot se je minuli teden zgodil v Dobrunjah, so leta 2023 preiskovali gorenjski kriminalisti. V umirjeni stanovanjski soseski Podlubnik v občini Škofja Loka naj bi sedemnajstletni sin z nožem do smrti v spalnici večkrat zabodel svojo mamo. Čakal jo je, da se je zvečer vrnila iz službe, saj je delala kot čistilka na eni od gorenjskih šol. Mladoletnik naj bi o svojem dejanju obvestil preostale člane svoje družine in se predal policiji.

Pred dobrimi dvajsetimi leti je v Sloveniji odmeval umor brezdomca, ki so ga v zapuščeni stavbi sredi Šoštanja celo noč in še del dopoldneva mučili štirje mladoletniki, eden od njih je bil še osnovnošolec, in en polnoleten moški. Zaradi brc, pretepanja in nečloveškega mučenja je brezdomec umrl.

Kazenska odgovornost pri 14 letih

Po slovenskem kazenskem zakoniku je starost za kazensko odgovornost določena pri 14 letih, mladoletne storilce pa uvršča v tri skupine. V prvo spadajo otroci, mlajši od 14 let, ki jih ne obravnavajo sodišča, temveč centri za socialno delo in druge socialne službe. Mladostnikom med 14. in 15. letom lahko sodišče izreče le vzgojni ukrep, starejšim mladoletnikom, starim 16 ali 17 let, pa sodišča praviloma izrečejo vzgojni ukrep, izjemoma lahko tudi denarno kazen ali kazen mladoletniškega zapora.

V Sloveniji ni specializiranih sodišč za mladoletnike ali sodišč za družinske zadeve, ki bi obravnavala le zadeve s področja mladoletniškega kazenskega prava, ampak to delo opravljajo pristojna okrožna sodišča. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z mladimi prestopniki, so jasni, da lahko najstnikom, ki zaidejo na stranpoti življenja, najbolje pomagamo s hitro obravnavo njihovih težav. A doslej so se mladoletniki pogosto znašli v dolgih pravnih postopkih, ki so se marsikdaj končali, ko so bili že zdavnaj polnoletni.

Na predlog ministrstva za pravosodje je zato v pripravi nova zakonodaja o kazenski obravnavi mladoletnikov. Predlog zakona, ki v prvi vrsti spodbuja čimprejšnjo obravnavo težav mladoletnikov in povezuje službe, ki se z njimi ukvarjajo, je po javni obravnavi trenutno v medresorskem usklajevanju. Država bi z zakonom rada ustanovila tudi poseben center za mladoletnike, kjer bi ocenili težave mladoletnika – nanj bi se obrnili zlasti takrat, ko bi se izkazalo, da ima mladostnik kompleksnejše težave in pri njihovem reševanju potrebuje več pomoči različnih strokovnjakov. 

Mladoletna hči nad svojo mamo

V Dobrunjah lično urejena okolica stanovanjske hiše z zeleno fasado na jutro po tragični noči ni kazala, da bi se lahko za njenimi zidovi zgodilo kaj strašnega. Trava je bila pokošena, vrt okrašen z nekaj grmi, na okenskih policah so stale rože. Le pečat policije na belih vhodnih vratih je dal vedeti, da noč ni bila mirna. »Nič ne vem, nič nisem slišal, nič videl,« je z orodjem v roki v domači delavnici novinarki Dnevnika odgovoril eden od sosedov. Domačini mirne soseske so potrdili le, da so ponoči v naselju videli modre policijske luči, zjutraj pa policijska vozila, ki so krožila po ulicah.

umor dobrunje foto luka cjuha / Foto: Luka Cjuha

Zadnji mladoletniški umor naj bi se zgodil v Dobrunjah. / Foto: Luka Cjuha

Mama in hči naj bi v hiši na koncu ulice živeli sami, ena od sogovornic je povedala, da sta se v Dobrunje od nekod preselili, zato ju tudi ne poznajo dobro. Večkrat so ju srečali na sprehodu, sogovornikom se je zdelo, da sta imeli v redu odnos. Tudi policija je bila z informacijami izredno skopa, zaradi varovanja osebnih podatkov ni želela potrditi niti tega, da je v tragedijo res vpleten mladoletni otrok.

»Na območju Most v Ljubljani je bila v stanovanjski hiši najdena mrtva 46-letna ženska. Smrt je po prvih podatkih posledica nasilnega dejanja z ostrim predmetom. V povezavi s tem je bila odvzeta prostost osumljeni osebi in ji je bilo odrejeno pridržanje,« je bilo skopo sporočilo tiskovne predstavnice Špele Škoporc. Tudi kasnejša izjava kriminalista ni bila nič bistveno zgovornejša od tega, da kriminalisti opravljajo ogled kraja kaznivega dejanja in zbirajo obvestila o okoliščinah kaznivega dejanja zoper življenje in telo. Ali je šlo za kaznivo dejanje uboja ali umora, bo pokazala preiskava, kakor tudi, kaj naj bi bil motiv zanj.

Priporočamo