V javni obravnavi je še vse do 12. marca predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali. Gre za novelo, ki je v začetku letošnjega leta precej razburila javnost zaradi morebitnega davka na pse, nakar je bil ta del iz predloga umaknjen. Je pa zato v predlog po novem vključena odprava reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je k temu še dodatno spodbudila objava na skrivaj narejenih posnetkov društva AETP, nevladnega društva za transparentnost v slovenski živinoreji in z njo povezano industrijo, ki so razkrili grozljive razmere na eni od slovenskih farm. Nagnetene v majhnem prostoru, z golimi vratovi, neodstranjeni glodavci in znesena jajca na enem izmed trupel so bili zadosten razlog za ponoven šok slovenske javnosti, ki se je tudi jasno izrekla, da si baterijske reje ne želi v družbi.
Volja ljudstva jasna
»Problem reje kokoši v kletkah je, da predstavlja ogromno trpljenja, in ker je zakonsko dovoljena, jo je treba opustiti. Kot kaže, bo končno ukinjena. Vesel sem, da smo stopili skupaj in se je končno upoštevala volja ljudstva. Naša akcija traja od maja 2024, s podpisom jo je podprlo več kot 20.000 prebivalcev Slovenije. A ne samo to, ankete kažejo, da je kar 95 odstotkov ljudi za prepoved živali v kletkah. Ljudje so poslali na stotine pisem na ministrstvo za kmetijstvo za prepoved baterijske reje. Jasno je, kaj hočejo ljudje,« je povedal Samo Curk, predsednik društva AETP.
Prepoved reje kokoši nesnic v kletkah bi začela veljati s prvim januarjem 2029, kar se zdi nekaterim precej pozno. »Številni bi radi, da se zgodi to z danes na jutri, ker kokoši trpijo zdaj in bodo morale še tri do štiri generacije skozi ta sistem slabe reje. Toda žal tako hitro ne gre, kajti rejci morajo prenoviti hleve, da bodo primerni za nov način reje, zato je konec leta 2028 neki kompromis med dobrobitjo živali in zahtevami rejcev,« je pojasnil Curk.
Potrošnik dobro ozaveščen
Kot je zaznati v javnosti, del rejcev in gospodarstva, ki od tovrstne reje živi, nasprotuje takemu predlogu. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek ne vidi potrebe, da bi s pravili prehitevali EU. »Potrošnik ne bo pridobil, izgubil bo pa slovenski kmet,« je izjavil v javnosti.
Gospodarstvo, ki ima to prirejo, pa se boji konkurence iz drugih držav EU, da bo ta prepoved odprla vrata uvozu poceni jajc iz držav, ki še dovoljujejo rejo kokoši v kletkah.
Toda slovenski potrošniki so večinoma dobro ozaveščeni, kaj pomeni baterijska reja, tudi na embalaži je tip reje dobro označen, zato jih večina po jajcih iz baterijske reje ne posega več. Ne nazadnje je tudi odstotkovno največ jajc na trgovskih policah iz hlevske reje, skoraj 83 odstotkov, iz baterijske pa le 7,8 odstotka. Samooskrba z jajci je v Sloveniji po podatkih iz leta 2021 dosegla celo 97 odstotkov.
»Medtem ko baterijska reja upada, ostaja samooskrba vsa ta leta visoka. Potrošnik bo še naprej posegal po hlevski, ekološki in prosti reji. Po baterijski reji namreč posegajo predvsem industrija in javni zavodi, kjer vlada najnižja cena,« pomirja Samo Curk. Sogovornik prav tako poudarja, da se od vsega začetka zavzemajo za to, kar je obljubilo tudi ministrstvo – visoka finančna sredstva rejcem, ki se bodo morali prestrukturirati in spremeniti hleve.
Nekatere evropske države so baterijsko rejo že prepovedale ali so v postopku njene opustitve, in to še pred tovrstnimi ukrepi evropske komisije. Leta 2020 so namreč državljani EU podali evropski komisiji državljansko pobudo Končajmo dobo kletk, v kateri jo pozivajo k spremembi zakonodaje na tem področju.
V Avstriji, Luksemburgu, na Nizozemskem in v Švici je reja kokoši nesnic v kletkah prepovedana, v Nemčiji bo prepoved začela veljati letos, na Češkem leta 2027. Francija je prepovedala gradnjo novih objektov s kletkami, delno tudi prodajo jajc iz kletk, v postopku opustitve baterijske reje je tudi Slovaška, na Švedskem kar 99 odstotkov kokoši nesnic ne živi v kletkah.
»Poslovni model je povsod vzdržen, toda ni nam treba gledati v Avstrijo, ko pa imamo izkušnje doma. Ogromno rejcev je v Sloveniji že prešlo na hlevsko rejo,« poudarja Samo Curk.
Nadzorovano trpljenje
Večina reje kokoši je pri nas hlevske, in sicer 79,5 odstotka, 14 odstotkov je baterijske, štiri odstotke proste in 2,4 odstotka ekološke. Baterijska je daleč najslabša vrsta reje.
»Zato, ker so kokoši natrpane v eno kletko, vsaka kokoš ima za en list papirja formata A4 prostora, v kletki pa životari vse življenje, dokler se njeni reprodukcijski organi ne iztrošijo. Toda kure so ptice in te bi morale prhutati s krili, zanje je pomembno, da brskajo za hrano in raziskujejo okolico. Vse, kar jih dela živali, jim je v teh kletkah odvzeto,« razlaga Samo Curk.
Seveda so tudi v hlevski reji kokoši natrpane druga poleg druge in njihovi reproduktivni sistemi izkoriščeni, da znesejo čim več jajc v enem letu, toda problemi hlevske reje so vendarle manjši kot v baterijski reji. V hlevski reji lahko kokoš brska po stelji, si privošči peščene kopeli in se premika v 3D-prostoru.
»Veste, za vsako intenzivno rejo velja, ne le za kokoši, da za živali ni ravno dobra. Toda pogovarjamo se o majhnih korakih v spremembah. Poskušamo nadzorovati mero trpljenja, ne pa tega, ali gre za trpljenje ali ne, kajti živali iz industrijske reje trpijo v vsakem primeru,« je dejal Samo Curk.
Kastracija pujskov
Večina potrošnikov seveda ne ve natančno, kakšne so rejne prakse in skozi kaj morajo rejne živali, preden pridejo na naš krožnik. »Če bi vedeli, gotovo ne bi tovrstni posnetki, ki jih izdajamo, vedno znova predstavljali takega šoka. Pokazali smo že klavnice, prašičerejo, baterijsko rejo kokoši in ljudje so vedno znova šokirani. Ne vedo, da se to dogaja tudi pri nas. Toda to je standardna in prevladujoča praksa povsod. Razlika je le, da je pri nas vse manjše. Ljudje vidijo rejne živali morda v oglasih, risankah, kakšno kravo na planini, potem pa se že konča. Živali, skritih za zidovi hlevov, pa ne vidijo.«
Teh je veliko in o svojem trpljenju ne morejo spregovoriti same. Toda za okoli 200.000 kokoši ali 14 odstotkov od vseh, ki jih živi pri nas v obogatenih kletkah, se bo to spremenilo.
»Gre za število, ki je veliko, toda spet ne tako veliko, da tega ne bi mogli spremeniti,« poudarja Samo Curk.
Toda velik problem pri rejnih živali niso le kokoši, ampak tudi pujsi.
»Ti so ogromna problematika, le manj se govori o tem. Na primer matere svinje, ki so gojene za proizvodnjo odojkov. Te svinje so zaprte v kletkah, kjer se ne morejo premikati ne naprej ne nazaj, ne morejo se obrniti, lahko samo ležijo na eni in drugi strani. Prav tako nimajo interakcije s pujski in nobene slame,« poudari Curk in obenem izrazi tudi nekaj zadovoljstva, da je v predlogu zakona o zaščiti živali tudi prepoved kastracije pujskov na živo.
»Večina ne ve, da je trenutno zakonita kastracija pujskov na živo. Kar pomeni, da se jih zagrabi kot zajca, vzame skalpel, prereže in z roko odtrga moda. To se dela brez kakršne koli analgezije, taka je pač rejska praksa. Sedaj bo na srečo v obravnavi tudi prepoved tega,« pove Curk in na kratko odgovori, zakaj je taka praksa dovoljena.
»Ekonomika. Čim več za čim manj, kot pri vsem. Denar.«
