Nižje temperature, jutranja slana, sejmi rabljene smučarske opreme in prvi sneg do nižin so napovednik, da se bliža nova smučarska sezona. V smučarskih središčih so prav v teh dneh začeli predprodajo kart, ki bodo v primerjavi z lanskimi znova nekoliko dražje. Tega, kakšna bo sezona, si nihče ne upa napovedovati, saj bo pri tem imelo glavno besedo nepredvidljivo vreme. Vsekakor si nihče ne želi ponoviti lanske, najslabše smučarske sezone zadnjih 20 let, ki je zaradi visokih temperatur skorajda ni bilo. Letos ne bosta obratovali smučišči na Kaninu in Starem vrhu v Škofjeloškem hribovju. Prvega pestijo znane težave z dotrajano infrastrukturo in iskanjem novega lastnika, medtem ko bo Stari vrh sameval zaradi visokih dolgov in nesoglasij z lastniki zemljišč. V Cerknem, kjer so spomladi zaprli hotel in bazen, ki sta neločljivo povezana s smučiščem, bo slednje vseeno delovalo. Slovenska turistična organizacija trenutno na 21 tujih trgih promovira slovensko zimo, smučišča in zimska doživetja. Naši najzvestejši zimski gostje sicer prihajajo iz Hrvaške, Srbije, Madžarske, Češke, Poljske, Nizozemske, Italije, Avstrije in Nemčije.
Smučarsko-turistični center Stari vrh je bil zelo priljubljen med smučarji v osrednji Sloveniji, saj je ponujal ugodno nočno smuko. V velike finančne težave je zašel že pred leti po investiciji v šestsedežnico. Ker podjetje ni zmoglo plačevati kredita, sta ga občini Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka rešili z dokapitalizacijo. »V letih 2017 in 2018 so bili narejeni veliki koraki, napredovali smo tudi v letih po tem, vendar kar ne moremo priti na zeleno vejo,« je razloge za letošnjo ustavitev za STA pojasnil župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. Podjetje ima okrog četrt milijona evrov dolga, vodstvo smučišča pa se z lastniki zemljišč ni uspelo dogovoriti za odškodnino, hkrati so se proti njim obrnile podnebne spremembe. Smučišče, ki se razteza med 600 in 1200 metri nadmorske višine, ne bo preživelo, če se ne bo usmerilo tudi v poletni turizem. Dotlej bo očitno tudi pozimi samevalo.
Brez celoletne sezone bodo smučišča propadla
To sicer velja za vsa slovenska smučišča. Predsednik Združenja žičničarjev Boštjan Paradiž je ob nedavni predstavitvi nove smučarske sezone povedal, da je trenutno na smučiščih zima še vedno glavna sezona, a bi se lahko v naslednjih petih letih že izenačila s poletno.
V letošnjih poletnih mesecih so imeli v gorskih centrih za petino več obiska kot lansko poletje, s sedežnicami so skupaj prepeljali okrog milijon obiskovalcev. »Formula vlaganja v celoletno infrastrukturo je pravilna in jo je treba nadaljevati,« je dodal Paradiž, ki verjame, da ima gorski turizem v Sloveniji še možnosti za razvoj. Trenutno prispeva več kot tretjino vseh turističnih prenočitev, po prepričanju Paradiža pa bi lahko ta delež nekoč dvignili do 40 odstotkov.
Novosti malo, cene malenkost gor
Novosti na smučiščih letos ni veliko, saj jih je večina večje naložbe zaključila lani, ko so s pomočjo evropskega in državnega denarja v novo infrastrukturo vložili 76 milijonov evrov. »Na zimsko sezono 2024/25 so slovenska smučišča dobro pripravljena, cene vozovnic so zelo konkurenčne. Dvig cen v povprečju za pet odstotkov je posledica inflacije in rasti cen delovne sile, skrbi pa nas dvig omrežnin, kajti smučišča zapadejo v razred največjega povišanja, učinka pa nismo prenesli v ceno smučarskih vozovnic, saj smo do zadnjega verjeli, da bo tudi za gospodarstvo veljalo dvoletno obdobje prilagoditve,« je pojasnil Paradiž.
V teh dneh smučarski centri v predprodaji ponujajo vozovnice po približno 15 odstotkov nižjih cenah, v sezoni pa bodo po podatkih večjih slovenskih smučišč enodnevne smučarske karte za odrasle stale med 44 in 47 evri, otroške med 22 in 29 evri. Zgolj enodnevna smuka tako krepko zareže v družinski proračun. Najdražja bo smuka v Kranjski Gori, na smučišču Cerkno pa so se, kot pravi lastnik Marjan Batagelj, odločili za drzno potezo in cene ohranili na ravni lanskih.
Kljub podražitvam bo smuka na domačih smučiščih po Paradiževih besedah bistveno cenejša kot na smučiščih sosednjih držav, kjer so se vozovnice ponekod podražile tudi za petino. V Avstriji in Italiji, kjer se sicer lahko pohvalijo tudi z občutno več progami, so dnevne karte v povprečju od 20 do 30 evrov dražje kot v Sloveniji. V italijanskih Dolomitih bo dnevna karta stala 79 evrov, v priljubljenem Nassfeldu 67 evrov. Zlasti v Avstriji bodo letos smučarje pričakale višje cene in mnogi Avstrijci se bojijo, da bo smučanje pri njih postalo dostopno le še elitam.
Smuča vse manj otrok
S takšnimi pomisleki se srečuje tudi veliko slovenskih staršev, ko kolebajo, ali svoje otroke še poslati v zimsko šolo v naravi. Da smučanje postaja vse dražji šport, najbolj občutijo v šolah – v stiski so se denimo letos znašle šole, ki so otroke doslej vodile na smučanje v Cerkno, saj so tamkajšnji hotel zaprli, Center šolskih in obšolskih dejavnosti pa je že tako prezaseden. Stroški se dodatno kopičijo, če šola nima dovolj svojih učiteljev smučanja z licenco in jih mora najemati na trgu. Na eni od primorskih osnovnih šol bo starše letošnja zimska šola v naravi stala več kot 500 evrov, poleg tega bodo morali svoje otroke opremiti še z vso smučarsko opremo. Četudi bodo kupili rabljeno, ki jo lahko dobijo na smučarskih sejmih, bo to njihov proračun olajšalo za najmanj dodatnih 200 evrov. Jasno je, da ima šola v naravi številne pozitivne učinke na otroke, mnogi takrat celo prvič stopijo na smučke, a se pod težo cen in tega, da smučanje ni več prvi slovenski nacionalni šport, smučarskih zimskih šol v naravi vsako leto udeležuje vse manj otrok. S tem se izgubljajo generacije smučarjev in smučanje res vse bolj postaja šport elit.
