Rubrika Vseveda Neda že več let obvešča in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
***
Konec leta se izteče rok, po katerem bodo morali lastniki objektov na območjih, ki niso priključena na javni vodovod ali kjer ta priključitev ni mogoča, pretočne greznice zamenjati z malimi komunalnimi čistilnimi napravami ali nepretočnimi greznicami. Najnižje cene malih bioloških čistilnih naprav do pet oseb se gibljejo od 2000 do 2500 evrov, skupaj z vgradnjo pa lahko taka čistilna naprava stane najmanj 4000 evrov. Cene nato rastejo, glede na vrsto čistilne naprave in zahtevnosti vgradnje. Glede na to našega bralca, ki se je predstavil kot vojni veteran, zanima, kako naj nekdo, ki ima recimo od 400 do 700 evrov pokojnine, financira projekt, vreden 4000 evrov. Po zakonu si dolžan to urediti, vendar se mu zastavlja vprašanje, kako bo s tistimi, ki tega zaradi finančne situacije ne bodo mogli urediti. Ali bodo deležni sankcij?
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so pojasnili, da zakonodaja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določa, da mora lastnik objekta ali dela objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo ali kjer priključitev tehnično ni izvedljiva oziroma bi povzročila nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje ali zdravje ljudi, zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali njeno zbiranje v nepretočni greznici. Skrajni rok je 31. december letos.
Nadzor nad izvajanjem določb s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode izvaja inšpekcija, pristojna za vode, medtem ko občinske inšpekcije nadzorujejo izvajanje občinskih predpisov. Občine so tiste, ki morajo na svojem območju zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Trenutna zakonodaja sicer še ne predvideva posebnih kazni ali glob za lastnike objektov, ki svojih obveznosti niso izpolnili, vendar je cilj teh ukrepov predvsem zaščita okolja in zdravja ljudi, ne kaznovanje, pravijo na pristojnem ministrstvu.
Vlada je že večkrat podaljšala rok za ureditev, saj se zaveda, da gre za poseg, ki za marsikoga pomeni znaten strošek. Z daljšim prehodnim obdobjem je želela omogočiti postopno prilagoditev. Nepravilno odvajanje odpadnih voda namreč neposredno vpliva na kakovost podzemne vode in s tem na naše vire pitne vode, zato je ureditev sistema ključna za varno in zdravo okolje. Slovenija ima bogate vire čiste podzemne vode, ki pa so občutljivi za onesnaženje. Zato ureditev čiščenja odpadnih voda ni le zakonska obveznost, temveč nujen in odgovoren korak k ohranjanju kakovosti pitne vode – za nas in za prihodnje generacije.
