Danska obveščevalna služba je v svojem letnem poročilu korenito spremenila evropski varnostni zemljevid. Združene države Amerike pod Trumpovo administracijo niso več zgolj garant varnosti, temveč nepredvidljivo tveganje, ki ga Köbenhavn postavlja ob bok Pekingu in Moskvi.
Desetletja je bila enačba preprosta: ko je Washington poklical, se je Köbenhavn oglasil. Danska ni bila zgolj članica zveze Nato, ampak je bila ena najbolj zvestih, skorajda intimnih partneric Združenih držav Amerike v Evropi. Od vojaških operacij na Bližnjem vzhodu do obveščevalnega sodelovanja – vez je veljala za nerazdružljivo.
Toda 10. decembra, v dokumentu, ki bo verjetno šel v zgodovino kot točka preloma v transatlantskih odnosih, je danska vojaška obveščevalna služba (FE) storila nepojmljivo. V svoji letni oceni tveganja so Združene države Amerike prvič uradno uvrstili v kategorijo akterjev, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti Danske in stabilnosti Evrope.
To ni več zgolj diplomatsko nestrinjanje. To je uradna redefinicija prijateljstva v dobi surove realpolitike.
Zaveznik, ki izsiljuje
Poročilo FE, napisano v tistem hladnem, analitičnem jeziku, ki ga obveščevalci uporabljajo za opisovanje neizogibnih dejstev, ne pušča dvoma o vzrokih. Svet se je vrnil v dobo tekmovanja velikih sil, kjer principi mednarodnega prava bledijo pred interesi močnejšega, piše portal Nordisch.info.
Toda novost ni v tem, da Rusija in Kitajska uveljavljata svojo voljo s silo – to je v Köbenhavnu znano dejstvo. Šokantna novost je ugotovitev danskih analitikov, da so ZDA prevzele podoben način delovanja. Poročilo izpostavlja pripravljenost Trumpove administracije, da za doseganje svojih ozkih nacionalnih interesov uporabi vsa razpoložljiva sredstva prisile, vključno proti državam, ki so na papirju zaveznice.
Omenjajo tudi ekonomsko orožje, kot so grožnje z drakonskimi carinami, in – kar je najbolj skrb zbujajoče za vojaške stratege v Evropi – pripravljenost uporabe vojaških sredstev ali vsaj vojaškega pritiska za doseganje političnih ciljev znotraj zavezništva. ZDA, nekoč steber, na katerega se je naslanjala evropska varnostna arhitektura, so postale vir nestabilnosti.
Arktična hladna vojna in senca Grenlandije
Da bi razumeli globino danskega nezaupanja, moramo pogledati proti severu. Odnosi med ZDA in Dansko so pod površjem napeti že dlje časa, predvsem zaradi ponovnega, skoraj obsesivnega interesa predsednika Trumpa za Grenlandijo.
Ta avtonomni del danskega kraljestva ni samo ogromna ledena plošča. To so strateška vrata v Arktiko in zakladnica redkih zemelj, ključnih za tehnološko prevlado v 21. stoletju. Kar se je sprva zdelo kot nepremičninska muha ameriškega predsednika, se je v očeh danskih obveščevalcev prelevilo v resno varnostno vprašanje. Poročilo namiguje, da Washington na Grenlandijo ne gleda več kot na ozemlje zaveznika, ki ga je treba ščititi, temveč kot na strateško sredstvo, ki ga je treba nadzorovati – če ne z nakupom, pa s pritiskom.
Razkol glede Ukrajine
Drugi ključni dejavnik, ki je Köbenhavn potisnil v to drastično oceno, je vojna v Ukrajini. Danska, ki ostaja ena najbolj agresivnih podpornic Kijeva, se je znašla na nasprotnem bregu kot Washington.
Ironija je boleča. Medtem ko Danska za leto 2026 napoveduje povečano vojaško grožnjo s strani Rusije za zvezo Nato, se mora hkrati ozirati čez ramo proti svojemu glavnemu zavezniku, ki bi lahko to grožnjo posredno omogočil s politiko popuščanja.
Kaj to pomeni za majhne države?
Danska poteza je simptom širše evropske anksioznosti. Za majhne države, kot je Danska (in ne nazadnje Slovenija), je mednarodni red, ki temelji na pravilih in zanesljivih zavezništvih, vprašanje preživetja. Ko supersila, ki je ta red vzpostavila, začne pravila kršiti ali jih prikrojevati novi doktrini »Najprej Amerika«, se varnostni vakuum nevarno poveča.
Poročilo FE je tako streznitev. Prikazuje svet, v katerem Evropa ne more več slepo računati na ameriški varnostni dežnik. Razprava o strateški avtonomiji, ki je v Bruslju pogosto zvenela kot akademska vaja, je v Köbenhavnu postala urgentna vojaška nuja.
V diplomaciji je uvrstitev zaveznika na seznam varnostnih tveganj običajno korak, ki mu sledi dolgotrajna ohladitev odnosov. Danska je s tem poročilom prestopila Rubikon. Povedala je na glas tisto, o čemer se v mnogih evropskih vladah šepeta: kralj je morda res gol, a še huje – kralj morda ni več prijatelj.
