Čeprav je Japonska svetovna prestolnica tehnološko dovršenih stranišč z vgrajenimi bideji in se njena papirna industrija zanaša pretežno na domače surovine, so tamkajšnje trgovine znova prazne. Stopnjevanje geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu je med japonskimi potrošniki namreč sprožilo iracionalen val paničnega nakupovanja toaletnega papirja, ki se ne ozira na uradna zagotovila vlade o stabilnosti dobavnih verig.
Japonsko ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo je bilo nedavno celo prisiljeno izdati nujno javno opozorilo. Državljane so pozvali k mirnim in racionalnim odločitvam pri nakupovanju življenjskih potrebščin.
»Toaletni papir proizvajamo iz doma zbranega recikliranega papirja in celuloze, zato proizvodnja ni neposredno odvisna od uvoza z Bližnjega vzhoda,« so sporočili z ministrstva. Poudarili so, da ni nobene potrebe po kopičenju zalog, saj imajo papirnice dovolj zmogljivosti za povečanje proizvodnje v primeru povečanih potreb.
Umetno ustvarjeno pomanjkanje
Kljub vladnim pomirjevalnim tonom se fotografije praznih polic v drogerijah nezadržno širijo po družbenih omrežjih, zlasti na platformi X, kar priliva olje na ogenj. Ekonomisti in analitiki, na katere se sklicuje revija Fortune, ta pojav opisujejo s terminom »napad na banko«. Gre za situacijo, kjer povsem psihološki strah pred pomanjkanjem sproži tako visoko povpraševanje, da se sistem dejansko zruši in ustvari umetno pomanjkanje – kljub temu, da je osnovne surovine in zalog v skladiščih dovolj.
Svetovni trgi so bili priča enakemu scenariju ob začetku pandemije covida-19 spomladi 2020. V Združenih državah Amerike je takrat spletna prodaja toaletnega papirja v zgolj enem dnevu poskočila za več kot 700 odstotkov, povpraševanje pa je izpraznilo police v več kot dveh tretjinah vseh ameriških supermarketov. Podobni prizori so takrat presenetili tudi Avstralijo in Evropo, vključno s Slovenijo, kjer pa je, če se spominjate, zmanjkalo kvasa.
Travma iz sedemdesetih let
Korenine trenutne japonske panike pa so veliko globlje od nedavne pandemije. Kolektivni spomin japonske družbe glede pomanjkanja papirja sega v leto 1973, v čas prve velike naftne krize. Takratni minister za mednarodno trgovino in industrijo Jasuhiro Nakasone je ob prekinitvah dobav nafte državljane javno pozval k strogemu varčevanju s papirnimi izdelki. Njegov poziv je sprožil uničujoče govorice in vsesplošno paniko, ki je trajno zaznamovala potrošniške navade v državi. Ta vedenjski vzorec se od takrat redno ponavlja ob vsaki večji krizi – tako po katastrofalnem potresu in cunamiju v Fukušimi leta 2011, kot tudi leta 2020.
Antropolog Grant Jun Otsuki je fenomen pojasnil kot iskanje iluzije nadzora v kaotičnih časih. »Toaletni papir pooseblja varnost in ima preteklost, ki ga postavlja v samo središče sodobne potrošniške kulture. Vzdržuje naše domove,« je zapisal Otsuki ob analiziranju pandemskega kopičenja zalog. »Že sama misel na to, da bi osnovna higiena izginila s sveta, nekatere spodbudi k hitremu in odločnemu ukrepanju.«
Južna Koreja kupuje vrečke za smeti
Strah pred gospodarskimi posledicami bližnjevzhodnega konflikta in zaostritvijo odnosov med ZDA, Izraelom in Iranom pa ni omejen zgolj na Japonsko. V sosednji Južni Koreji, kot poroča azijski časnik Straits Times, trenutno beležijo množično kupovanje vrečk za smeti.
Razlog za to je precej bolj praktičen in neposredno vezan na geopolitiko: konflikt je povzročil motnje v dobavi nafte in nafte, ključnega petrokemičnega derivata, ki se uporablja za proizvodnjo plastike. Ker gre za surovino, pri kateri so azijska gospodarstva močno odvisna od uvoza, se južnokorejski potrošniki bojijo drastičnih podražitev ali celo popolnega pomanjkanja osnovnih plastičnih izdelkov v prihodnjih mesecih.
